Suahili

Suahili (ičeze nimituz: Kiswahili [kiswɑˈhili] «randišton eläjiden kel'») om üks' bantun kelišpäi, kaikiš enamba levitadud niiden keskes. Se om ühteks oficialižiš kelišpäi Kenijas, Tanzanijas i Ugandas, niiden toine oficialine kel' om anglijan kel'.

Kelen reguliruindorganizacijad oma BAKITA^[1] Tanzanijas (Baraza la Kiswahili la Taifa «Nacionaline nevondkund suahiliš», Dar Es Salam, vspäi 1967) i CHAKITA^[2] Kenijas (Chama cha Kiswahili cha Taifa, «Nacionaline associacii suahiliš», vspäi 1998). Suahilin tedoidusen institut radab Dar Es Salaman universitetanno, om tedoiduzkeskusid mail'man järedoiš universitetoiš.

Leviganduz

Eziauguižešti kel' oli suahili-rahvahan keleks, no nügüd' äjad rahvahad pagištas sil. Pagižijoiden lugu om 2,5..5 mln ristituid mamankeleks i 50..70 mln ristituid kahtendeks vai koumandeks keleks Afrikan päivnouzmas. Tanzanijan ühesa eläjad kümnespäi mahttas pagišta suahilikš.

Rahvahidenkeskeižiden kosketusiden kel', pagištas neniš maiš mugažo: Burundi, Kongon Demokratine Tazovaldkund (viž provincijad), Mozambik, Ruand, Somali, Komorad i Majott.

Ümbrikirjutand

Suahilin kel' kävutab latinan kirjamištod, se om todud evropižil missioneroil 19. voz'sadan keskes. Kaik om 24 kirjant kirjamištos (ei ole Q i X), C-kirjam om ch-ühtnendas vaiše. Kävutihe kirjkel't araban kirjkelen alusel 10.-19. voz'sadoil, sen znamasine muštnik om «Kirj Iraklijas»-epos (vai «Starin Tambukas», 1728, nüg. kirjamištol Juo ja Herkal / Utendi wa Tambuka). Ezmäižed suahilin grammatikad i vajehnikad oliba sätud 19. voz'sadan lopule. Kirjankel' om sätud Zanzibar-lidnan kiungudža-paginan alusel.

Kel' om sintetine agglütinativine.

Homaičendad

↑ BAKITA-organizacijan sait (bakita.go.tz). (suahili) (angl.)
↑ CHAKITA-organizacijan sait (chakita.org). (suahili)

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

[1] BAKITA-organizacijan sait (bakita.go.tz). (suahili) (angl.)

[2] CHAKITA-organizacijan sait (chakita.org). (suahili)

[1]

[2]