Plutonii

Plutonii (Pu — plutonium latinan kelel) om 94nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

94	2 8 24 32 18 8 2
Pu 244,0642
Plutonii

Plutonijan spektran nägui pala

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole plutonijad londuses suriš lugumäriš, om jäl'gid vaiše. Se om ratud transuranine element. Amerikaižed Edvin Mattison Makmillan- i Filipp Hauge Abel'son-himikad saiba puhtast plutonijad ezmäižen kerdan vl 1940. Element om nimitadud penen Pluton-planetan mödhe uranan i neptunijan kartte.

Plutonii da sen ühtnendad oma toksižed!

Fizižed ičendad

Plutonii om jüžmak räbed radioaktivine hobedaižvauged metall. Kuz' allotropišt modifikacijad +100..+500 C° lämuziden keskustal telustadas metallan ümbriradmižele, seičemenz' om olmas surel painudel. α- i β-plutonijan kristalline segluz om monotilgunvuitte, γ-Pu — ortorombine, δ-Pu i ε-Pu — kubine, δ'-Pu — tetragonaline. Neniden fazsirdusiden aigan ninevuz vajehtase 15,92 (δ-form) ..19,86 (α-form) g/sm³ röunoiš.

Atommass — 244,0642. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 19,816 g/sm³. Suladandlämuz — 912,5 K (639,4 C°). Kehundlämuz — 3505 K (3228 C°).

Nügüd' tetas necen elementan kaks'kümne izotopad 228..247 atommassanke, i niiden seičeme izomärad. Kaikiš hätkemb om plutonii-244 80,8 mln vozid pol'čihodamižen pordonke, se om enamba voz'sadad völ koumel izotopal: ²⁴²Pu (T_½=373 tuhad vozid), ²³⁹Pu (24 110 vot) i ²⁴⁰Pu (6561 vot), videnz' hätkte om ²³⁸Pu (T_½=87,7 vot). Kaikiš hätkemb eläi izomär om ^237m1Pu (T_½=180 ms). Izotopad hajetas α-čihodamižen (nomer 229), α- i β-čihodamižen kal't (izotopad 228, 230..235, 237), plutonii-236 — α-, kaksitadud β-, klasterčihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 238 i 240 — α-čihodamižen, südäitukun spontanižen jagamižen i harvoin klasterčihodamižen kal't, izotopad 239 i 242 — α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, plutonii-241 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotop 244 — α-, kaksitadud β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 243, 245..247 — β-čihodamižen kal't. Izotopad 228, 230..235 i 237 kändasoiš uranaks i neptunijaks, plutonii-229 — uranaks, plutonii-236 — uranan kahteks izotopaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, izotopad 238..240, 242 — uranaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, izotop 241 — americijaks, uranaks i harvoin erazvuiččikš elementoikš, plutonii-244 — uranaks, erazvuiččikš elementoikš i harvoin kürijaks, izotopad 243, 245..247 — americijaks (246 — sen izomäraks).

Himižed ičendad

Muigotandan aigan ližadub mülün 70 % i voib mureta konteinerad. Katase gidridan kerthel, sikš kaitas metallad inertižes atmosferas (päiči argonas, oz., azotan atmosferas). Gidrid i Pu₂O₃-hapanduz ičevirizudas il'mas honuzližel lämudel. Metall palab il'mas huldutamižen jäl'ghe. Muigotandmärad: +1..+7, tobjimalaz +4.

Kävutand

Ottas kävutamižhe plutonijad atomenergetikas poltuseks (PuO₂-hapanduz) i atomazegid tehtes (kritine mass — 11 kg, ²³⁹Pu). Pästtas elektrobatarejoid kosmosan i kardiostimulätoriden täht. Ottas kävutamižhe ühthesuladusikš ümbärdamha puhthan plutonijan allotropijan vajehtusid. Sadas sišpäi transplutonižid elementoid tedoidusen täht.

Tehtas kaiked plutonijad atomreaktoriš. Metallan üks' gramm maksoi 4 tuhad US$ vl 2010. Sadas uranaspäi kümnikoid tonnoid vodes, mail'man varad oliba 1239 tonnad vl 2003.

Irdkosketused

Plutonii Vikiaitas