Avaita pämenü
Puhtaz neptunii.
93
2
9
22
32
18
8
2
Np
237,048
Neptunii

Neptunii (Npneptunium latinan kelel) om 93nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Voib löuta neptunijan Mas vaiše penikaižes verdas, 237- i 239-izotopoiden jäl'ged uranan kivendos. Neptunii om ezmäine ratud transuranine element. Amerikalaižed himikad Edvin Mattison Makmillan da Filipp Hauge Abel'son saiba puhtast neptunijad ezmäižen kerdan Berklin laboratorijas vl 1940. Element om nimitadud Neptun-planetan mödhe uran-elementan kartte.

Neptunii da sen ühtnendad oma radiotoksižed!

Südäiolend

Fizižed ičendadRedaktiruida

Neptunii om pehmed tagokaz jüžmak radioaktivine hobedakaz metall. Paramagnetik. Koume allotropišt modifikacijad oma olmas: α-Np rombiženke seglusenke kändase tetragonaližeks β-formaks 282 C° lämudel, se — γ-neptunijaks kubiženke seglusenke 583 C° lämudel.

Atommass — 237,048. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 20,25 g/sm³. Suladandlämuz — 912±3 K (639±3 C°). Kehundlämuz — 4447 K (4174 C°, ekstrapoliruidud).

Tetas 20 izotopad 225..244 atommassanke, i niiden 4 izomärad. Kaikiš hätkemb om 237Np 2,14 mln vot pol'čihodamižen pordonke.

Himižed ičendadRedaktiruida

Pind muigotub il'mas vitkos, heredamb huldutamižes. Muigotandmärad: +7..+2, tobjimalaz +5 i +4.

KävutandRedaktiruida

Tehtas plutonijad neptunijaspäi. Ottas kävutamižhe ühthesuladusiš.

Kaik neptunii tegese atomreaktoriš uranaspäi laptaližiden produktoiden keskes. Teoretižikš voib säta neptunijaspäi atombombad madalanke massanke.

IrdkosketusedRedaktiruida