Kürii

Kürii (Cm — curium latinan kelel) om 96nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

Kürijan spektr

96	2 9 25 32 18 8 2
Cm 247,0703
Kürii

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole kürijad londuses, se om ratud transplutonine element. Amerikaine Glenn Siborg-himik da hänen kollegad Berklin tedoiduzkeskusespäi saiba kürijad ezmäižen kerdan vl 1944. Element om nimitadud Pjer i Marija Küri-tedomehiden muštoks.

Kürijan toksižuz om vähemb, mi neptunijal vai americijal.

Fizižed ičendad

Kürii om radioaktivine hobedakaz metall. Kristalline segluz om kaksitadud geksagonaline.

Atommass — 247,0703. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 13,51 g/sm³. Suladandlämuz — 1613 K (1340 C°). Kehundlämuz — 3383 K (3110 C°).

Tetas 19 ratud radioaktivišt izotopad 233..251 atommassanke i niiden kümne izomärad, sidä kesken kahesa izotopad (243..250) elädas enamba üht vot. Kaikiš hätkembad oma ²⁴⁷Cm 15,6 mln vozid pol'čihodamižen pordonke, ²⁴⁸Cm (T_½=348 tuhad vozid), ²⁴⁵Cm (8500 vozid), ²⁵⁰Cm (8300 vozid) i ²⁴⁶Cm (4760 vozid). Kaikiš hätkemb eläi izomär om ^246mCm (T_½=1,12 sekundad). Izotopad hajetas α- i β-čihodamižen kal't (izotopad 233, 235..239, 241), izotopad 234, 240, 243 i 250 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, kürii-242 — α-, kaksitadud β-čihodamižen, harvoin klasterčihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 244..246 — α-čihodamižen i erasti südäitukun spontanižen jagamižen kal't, kürii-247 — α-čihodamižen kal't, kürii-248 — α-čihodamižen, südäitukun spontanižen jagamižen i erasti kaksitadud β-čihodamižen kal't, izotopad 249 i 251 — β-čihodamižen kal't. Izotopad 233, 235..239 i 241 kändasoiš americijaks i plutonijaks, izotopad 234, 240 i 243 — americijaks, plutonijaks i erazvuiččikš elementoikš, kürii-242 — plutonijan kahteks izotopaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, izotopad 244..246 — plutonijaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, kürii-247 — plutonijaks, kürii-248 — plutonijaks, erazvuiččikš elementoikš i harvoin kalifornijaks, kürii-250 — erazvuiččikš elementoikš, plutonijaks i berklijaks, izotopad 249 i 251 — berklijaks.

Himižed ičendad

Himižed reakcijad oma lantanoidoiden i americijan pojavad. Muigotandmärad: +2..+6, tobjimalaz +3.

Kävutand

Kürijan potencialine leved kävutand om radioizotopižiš energijanpurtkiš, kompaktižes südäitukuižes reaktoras (likutimes). Hätken eläjad izotopad oma α-čihodamiženke tobjimalaz, sikš elementan toksižuz om vähemb.

Kaik kürii sädase atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin. Saihe kaikes aigas vaiše severt-se kilogrammid (izotopad 242 i 244), grammid i milligrammid (toižed izotopad). Om tehnologijoiden sädamižen programid ližadamha kürijan samišt.

Irdkosketused

• Kürii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz kürijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (venäkelel)