Osmii

Osmii (Os — osmium latinan kelel) om 76nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahesandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan laptalagruppas, VIIIB), tabluden kudendes periodas.

76	0 2 14 32 18 8 2
Os 190,23
Osmii

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, pala Mankores — viž grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas, no putub londuseližes ühthesuladuses iridijanke nevjanskit- i sisertskit-mineraloiš (kaimdas ičesündijad platinad päpaloin), se ühthesuladuz mülütab osmijan 10..50 %. Anglijalaine Smitson Tennant-himik avaiži osmijan vl 1804. Nimi libub amuižgrek.: ὀσμή-sanaspäi osme «haju», sikš ku osmijan-iridijan muglühthesuladusen segoitand vedes vai muiktuses veb haižujan osmijan tetrahapandusen sädamižhe.

Osmijal ei ole ičenašt biologišt rolid. Osmijan ülembaine hapanduz (OsO₄) om toksine lujas.

Fizižed ičendad

Osmii om hudr hoštai hobedaižtaivazma päličmänendmetall. Metalline osmii andase mehanižele ümbriradmižele hondoin lujas. Om paramagnetikaks.

Atommass — 190,23. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 22,587 g/sm³ (kaikiš korktemb elementarižiden substancijoiden keskes). Suladandlämuz — 3306 K (3033 C°). Kehundlämuz — 5285 K (5012 C°).

Londuseline osmii mülütab seičemed izotopad, niišpäi viž stabilišt i kaks' vähäradioaktivišt: ¹⁸⁴Os (0,02 %, T_½=3 × 10¹³ vot, kändase vol'framaks-180 α-čihodamižen kal't), ¹⁸⁶Os (1,59 %, pol'čihodamižen pord — 2 × 10¹⁵ vot, kändase vol'framaks-182 α-čihodamižen kal't), ¹⁸⁷Os (1,96 %), ¹⁸⁸Os (13,24 %), ¹⁸⁹Os (16,15 %), ¹⁹⁰Os (26,26 %), ¹⁹²Os (40,78 %). Tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 161..183, 185, 191, 193..197 atommassanke, i ühesa izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma ¹⁹⁴Os-izotop kuz' vot pol'čihodamižen pordonke, ¹⁸⁵Os (T_½=93,6 päivest) i osmii-191 (15,4 päivest). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma ^191mOs (T_½=13,1 časud), ^183mOs (10 časud) i ^189mOs (5,81 časud). Izotopad čihotas α- (izotopad 161, 162, 184, 186), α- i β-čihodamižen (izotopad 163..174) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš renijaks, jüžmakombad iridijaks, izotopad 163..174 — renijaks i vol'framaks, izotopad 161, 162, 184 i 186 — vol'framaks.

Himižed ičendad

Muigotandmärad: −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7, +8. Kaikiš enamba levitadud oma +2, +3, +4 i +8.

Osmijan tuhk lämbitamižes reagiruib nenidenke substancijoidenke: hapanik, galogenad, rikin purud, selen, tellur, fosfor, azot- i rikmuiktused. Kompaktižel osmijal ei ole reakcijoid ni muglidenke, ni muiktusidenke, no sulatud muglidenke sädab segoitajid vedes osmatoid.

Kävutand

Ottas kävutamižhe osmijad metallurgijas, elektrotehnikas da elektronikas. Tegihe osram-ühthesuladust (osmii vol'framanke) lampoiden kalindnitiden täht. Osmii om hüvä katalizator mugažo.

Kaikiš järedamb löudmižsija om Suviafrikan Tazovaldkundas (Bušvel'd), znamasižed löudmižsijad sijadasoiš Venämas, AÜV:oiš, Kanadas i Kolumbijas. Osmijan puhthiden londuseližiden izotopoiden samine om jüged azj. Oz., Kazahstan eksportiruib puhtast osmijad-187.

Irdkosketused

Osmii Vikiaitas