Avaita pämenü
Norvegižen meren röunad.

Norvegine meri (isl.: Noregshaf, norv.: Norskehavet) om olmas Evrazijan lodehližes laptas. Sijadase Pohjoižen Evropan lodehliženno randanno. Mülütadas mert Atlantižen valdmeren basseinha. Vl 1853 Barencan meri oli erištudud oficialižikš Norvegižes merespäi da märhapandud Jävaldmeren palaks.

Ühthižed andmusedRedaktiruida

Pind — 1 400 tuh. km².

Veden mülü — 2 mln km³.

Keskmäine süvüz — 2 000 metrad, kaikiš suremb süvüz — 3 970 m.

Geografijan andmusedRedaktiruida

Norvegine meri lainištab Norvegijan randad, mugažo Islandijan ekonomižen zonan. Barencan meri om pohjoižpäivnouzmas, Norvegijan rand om suvipäivnouzmažeks röunaks, Pohjoižmeri sijadase suvipäivlaskmas, Islandii om päivlaskmaižes čogas, Grenlandan meri om lodehes, Špicbergen levitase pohjoižes čogas.

Norvegižen meren fjordad oma järedoikš lahtikš (častomaraižen mödhe): Tronheims-fjord, Nur-fjord, Ufut-fjord.

Sured sared da sarištod, kaik oma Norvegijan mererandanno: Vesterolen (sared) (2511 km²), Hinnöi (2204 km²), Lofotenad (1227 km²), Sör-Kvalöi (737 km²). Ei ole langenijoid Norvegižhe merhe znamasižid jogid.

GidrologiiRedaktiruida

Meri om jädumatoi vodes ümbri Gol'fstriman tagut — lämän Pohjoižatlantižen joksmusen taguiči. Veden üläšoidun lämuz om +2..+7 C° uhokus, +8..+12 C° elokus meren äjiš poliš.

Vezinouzendan korktuz sase 3,3 metrhasai. Šel'f vedase kaidal šoidul Norvegijan randanno, meren fitoplankton eläb sigä tobjimalaz. Meritorokad oleldas paksus.

KävutandRedaktiruida

Kivivoin samine i kalanpüdand (trösk, sel'd') oma šingotadud.

Pohjoine merite om kezoidme Norvegijan mererandanno. Järedad meriportad, kaik oma Norvegijas (päiväižen mödhe): Tromsö, Narvik, Tronheim.

HomaičendadRedaktiruida