Aktinii (Acactinium latinan kelel) om 89nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagruppas), tabluden seičemendes periodas.

Aktinijan spektr.
89
2
9
18
32
18
8
2
Ac
227,0278
Aktinii

Element om lujas harv Man kores, metallan vähemb mi 2600 tonnad om olmas siš. Francijalaine himik Andre-Lui Deb'jern sai aktinijan ezmäižen kerdan vl 1899.

Aktinii om lujas radiotoksine!

Fizižed ičendadRedaktiruida

Aktinii om jüged radioaktivine hobedaižvauged metall. Ičeze irdnägul se koskub lujas lantanha. Kristalline segluz om kubine tahkoncentriruidud.

Atommass — 227,0278. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 10 g/sm³. Suladandlämuz — 1500 K (1227 C°, ezimeletaden). Kehundlämuz — 3500±300 K (3200±300 C°, ekstrapoliruiden).

Tetas 32 izotopad i 7 izomärad, ei ole stabiližid. Koume izotopad oma löutud londuses: 225Ac, 227Ac i 228Ac. Kaikiš hätkemb čihodai om 227Ac-izotop (T½=21,772 vot).

Himižed ičendadRedaktiruida

Muigotandmärad: +3 (päpaloin) i +2. Aktinii pojav 14 jäl'geližhe elementha himižil ičendoil.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida


  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.