Aktinii (himine element)

Aktinii (Ac — actinium latinan kelel) om 89nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagruppas, IIIB), tabluden seičemendes periodas.

Aktinijan pallišk

89	2 9 18 32 18 8 2
Ac 227,0278
Aktinii

Nimituz libui amuižgrek.: ἀκτίς aktis-sanaspäi «sädeg».

Aktinijan spektr

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv Man kores lujas, metallan vähemb mi 2600 tonnad om olmas siš. Löutas urankivendoiš. Francine Andre-Lui Deb'jern-himik sai aktinijan ezmäižen kerdan vl 1899.

Aktinii om lujas radiotoksine!

Fizižed ičendad

Aktinii om jüged radioaktivine hobedaižvauged metall. Ičeze irdnägul se koskub lantanha lujas. Kristalline segluz om kubine tahkoncentriruidud. Metall pästab sinivauvhid sädegid radioakivižusen tagut, voib nähta niid pimeduses.

Atommass — 227,0278. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 10 g/sm³. Suladandlämuz — 1500 K (1227 C°, ezimeletaden). Kehundlämuz — 3500±300 K (3200±300 C°, ekstrapoliruiden).

Tetas 32 izotopad i niiden seičeme izomärad, ei ole stabiližid. Koume izotopad oma löutud londuses: ²²⁵Ac, ²²⁷Ac i ²²⁸Ac. Kaikiš hätkembad oma ²²⁷Ac-izotop 21,772 vot pol'čihodamižen pordonke, ²²⁵Ac (T_½=10 päivest) i aktinii-226 (29,37 časud). Kaikiš hätkemb eläi izomär om ^222mAc (T_½=1,05 minutad). Izotopad čihotas α-čihodamižen (nomerad 204, 205, 207, 218, 221), α- i β-čihodamižen kal't (izotopad 208..217, 219, 220, 222, 224, 226..228), aktinii-223 i 225 — α- i klasterčihodamižen kal't, β-čihodamižen kal't (izotopad 229..236). Izotopad nomer 204, 205, 207, 218 i 221 kändasoiš francijaks, izotopad nomer 208..217, 219, 220, 222 — radijaks i francijaks, izotop 223 — francijaks, radijaks i erasti vismutaks-209 da hil'nikaks-14, izotop 224 — radijaks, francijaks i torijaks-224, izotop 225 — francijaks i erasti vismutaks-211 da hil'nikaks-14, aktinii-226 — torijaks, radijaks i francijaks, aktinii-227 i 228 — torijaks i francijaks, izotopad 229..236 — torijaks.

Himižed ičendad

Muigotandmärad: +3 (päpaloin) i +2. Aktinii om 14 jäl'geližen elementan pojav himižil ičendoil.

Metall kattase hapanduzkerthel il'mas. Reagiruib vedenke.

Samine

Nügüd'aigan sadas aktinijad ratud mahtusel südäitukreaktoras, substancijan sadud lugu märičese grammoil. Aktinii-227-izotop tegese radijaspäi neitronbombardiruindal. Sadas 228-izotopad aktinijaspäi-227 sil-žo mahtusel. Puhtastand mäneb unotesen metodoil i ionvajehtusen reakcijoil.

Irdkosketused

• Aktinii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz aktinijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)