Avaita pämenü
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Francii
87
1
8
18
32
18
8
2
Fr
223,0197
Francii

Francii (Frfrancium latinan kelel) om 87nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om ühtendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — ühtenden gruppan päalagruppas), tabluden seičemendes periodas.

Element om lujas harv londuses. 223Fr-izotopan veduz om 340 grammad kaikes Man kores kaikuččel kurol, se sädase uranan-235 čihodamižes. Francine Margarita Pere-himijantedonaine avaiži francijad Kürin institutas (Pariž) vl 1939. Se om nimitadud elementan avaidusen sijan mödhe — Francijan mödhe.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Francii om radioaktivine muglmetall. Francijan äjad ičendad oma tundmatomad, sikš miše tedomehil ei ole necen elementan sättujad varad (10−7 grammad om kaikiš suremb), i ei voi sada. Kaikiš hätkemban eläjan 223Fr-izotopan pol'čihodamižen pord om vaiše 22,3 minutad. Kristalline segluz om kubine mülükeskustoittud (endustuz).

Atommass — 223,0197. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 1,87 g/sm³. Suladandlämuz — 300 K (+30 C°). Kehundlämuz — 950 K (680 C°).

Tetas 34 francijan izotopad 199..232 atommassanke, kaik oma radioaktivižed, i niiden 11 izomärad.

Himižed ičendadRedaktiruida

Element om kaikiš reaktivižemb i lujemb endištai. Reagiruib vedenke teravas. Francijan läz kaik ühtnendad oma segojad vedes. Muigotandmär: +1.

KävutandRedaktiruida

Otand kävutamižhe om röunatud medicinižel diagnostikal lühüdan olendan olmas tagut i lujan radioaktivižusen taguiči.

IrdkosketusedRedaktiruida