Avaita pämenü
Radijan brusut.
88
2
8
18
32
18
8
2
Ra
226,0254
Radii
Radijan spektr.

Radii (Raradium latinan kelel) om 88nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahtendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahtenden gruppan päalagruppas), tabluden seičemendes periodas.

Radii om lujas harv londuses, mülünd Man koren urankivendos — 0,0001 grammad tonnas. Francijalaižed himikad Pjer Küri, Marija Sklodovskaja-Küri i Andre-Lui Deb'jern saiba puhtast radijad ezmäižen kerdan vl 1910. Om nimitadud lujan radiosädegoičendan mödhe, latinine radius-sana znamoičeb «sädeg».

Element om uranan (izotopad 235, 238) i torijan-232 čihodamižen rezul'tataks. Saihe kaikes voz'sadas severz'-se kilogrammid radijad mail'mas.

Radii om radiotoksine lujas. Vanhan mujutimen muru radijanke tob pahut ristitun organizmas lujan α-sädegoičendan tagut, eskai ku paštmine om sambnu.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Radii om radioaktivine hoštai hobedaižvauged muglmametall. Kristalline segluz om kubine mülücentriruidud.

Atommass — 226,0254. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 5,5 g/sm³. Suladandlämuz — 973 K (700 C°). Kehundlämuz — 2010 K (1737 C°).

Radijal ei ole stabiližid izotopoid, niišpäi voib löuta viden jäl'gid Mas: 223Ra, 224Ra, 225Ra, 226Ra i 228Ra. Tetas 33 izotopad 202..234 atommassanke, i niiden 12 izomärad. Kaikiš hätkemban eläjan radii-226-izotopan pol'čihodamižen pord om 1602 vot, sen čihodamižen aigan radon sündub.

Himižed ičendadRedaktiruida

Radii om lujas aktivine himižešti. Muigotandmär om +2. Reagiruib vedenke. Pimedab il'mas nitridan sädandan tagut. Kaik radijan ühtnendad pašttas taivazmal, voib homaita sidä pimeduses.

IrdkosketusedRedaktiruida