L'jež (franc.: Liège [ljɛːʒ], alam.: Luik [lœyk], vallonijan kelel: Lîdje [liːtʃ], saks.: Lüttich [ˈlʏtɪç], latin.: Leodium / Leodicum) om lidn Bel'gijan päivnouzmas. Se om L'ježan agjan administrativine keskuz.

L'jež
Liège (fr.)
Luik (alam.)
Lîdje (vallon.)
Lüttich (saks.)
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Belgii
Eläjiden lugu (2023) 195,346 ristitud
Pind 69,39 km²
L'jež Liège (fr.) Luik (alam.) Lîdje (vallon.) Lüttich (saks.)
Pämez' Villi Demejer
(sügüz'ku 1999—,
Willy Demeyer)
Telefonkod +32−4
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Istorii

vajehta

Eländpunkt om tetab Leodium-lidnaks Rimalaižen imperijan aigaspäi. Nimel om parallelid germanižiš, ukrainan i venän keliš, rekonstruiruiše kut *liudik-, libub germanižes *liudiz-tüvespäi «rahvaz». Mainitase dokumentoiš vspäi 558 kuti Vicus Leudicus. Kirjutadud purtkiden mödhe, hristanuskondan otand regionas kändihe täudeks 8. voz'sadal.

Voz'sadoiš L'jež oli sodaazegišton konstruktoroiden päsijaks. 16. voz'sadaspäi se oli hilen samižen, terasen i azegišton tehmižen kaikiš znamasižembiš keskusišpäi. Molembiden mail'man sodoiden aigan lidn oli okkupiruidud Saksanman sodavägil.

L'jež šingotase logistikan keskuseks, elektrotehnižel sarakol, aviakosmižil tegimil (Airbus:an i Arian 5-raketan palad), sömtegimištol (jondveden, oluden i šokoladan pästand).

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase agjan pohjoižes, Urt-jogen lanktendan Maasha randoil. Matkad Alamaiden Maastriht-lidnhasai om 33 km pohjoižhe orhal, Saksanman Aahenhasai om 53 km pohjoižpäivnouzmha.

Klimat om ven meren, Gol'fstriman valatoitusenke. Voden keskmäine lämuz om +11,2 C°, kezakun-elokun +17,3..+19,3 C°, tal'vkun-uhokun +6,4..+7,3 C°. Ekstremumad oma −19,8 C° (viluku) i +39,5 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +1,2 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +20 C° (uhoku). Paneb sadegid 853 mm vodes, enamba kezakus-elokus (79..85 mm kus) i tal'vkus (89 mm), vähemba keväz'kus (60 mm) i sulakus (53 mm).

L'jež jagase kümneks nimitadud rajonaks (sections de la commune). Edel 1977. vot ned oliba erigoittud municipalitetoikš vai lähižiden kundoiden paloikš. Niišpäi kaikiš suremb om L'jež-rajon tähäsai, otab lidnan ristitišton koume videndest.

Eläjad

vajehta

Vl 2015 lidnan eläjiden lugu oli 197 013 ristitud, vl 2018 — 197 355 ristitud. Lidnan nügüdläižiš röunoiš kaikiš suremb ristitišt oli 226..243 tuhad eläjid vll 1910−1970 (242 986 ristitud vl 1970). Läz 750 tuhad ristituid elädas lidnaglomeracijas 1879 km² pindal (2008).

Augotižlibundan mödhe (2023): bel'gijalaižed sijaliženke augotižlibundanke — 43,83 %, bel'gijalaižed verazmaiženke augotižlibundanke — 36,14 %, verazmalaižed — 20,03 %.

Valdkundaline francijankel'ne L'ježan universitet[1] (franc.: Université de Liège) radab lidnas vspäi 1817, 26,8 tuh. üläopenikoid vl 2021.

Transport

vajehta

Kundaline transport om avtobusad da taksid.

Järedad jogiport (15,8 mln tonnoid vl 2007, koumanz' sija Evropas) i L'jež-lendimport[2] (vspäi 1990, LGG / EBLG, 1,4 mln tonnoid vl 2021, videnz' sija Evropas, i 300 tuh. passažiroid vl 2018) ratas L'ježas jüguiden täht päpaloin.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. L'ježan universitetan sait (uliege.be). (fr.) (angl.)
  2. L'jež-lendimportan sait (liegeairport.com). (fr.) (angl.)

Irdkosketused

vajehta