Šokolad om konditerine tegez, kudambad tehtas kakaospäi da toižiš ingridientoišpäi. Kakaon i šokoladan kodima oma Keskuzline da Suvine Amerikad. Šokolad-sana om libub actekoiden nahuatl'-kelespäi i znamoičeb «karged vezi» vai «sadud peksmižel jom».

Karktan (mustan) šokoladan n'okuižed

Sömän kaikiš populärižembiš toižendoišpäi mail'mas. Ottas kävutamižhe kulinarijas paksus kuti desertan pala — tortad, pudingad, mussad, pirgaižed, paštikod, kan'fetad.

Pästtas šokoladan erazvuiččid toižendoid: ližadusidenke vai ei, erazvuiččel formal, mugažo jomaks maidonke vai palab šokolad. Ližadused oma kofe, etilspirt, kon'jak, vanilin, perč, kuivatud vinmarj, pähkmed, vahläd, cukatad, marjasine džem (keitiž).

Šokolad-jom om tetab Evropas 1520-nziš vozišpäi, aigan mändes se kändihe karktaspäi magedaks. Alamaine Konrad Johannes van Hauten sai patentad kakaovoin kebnas erigoičendas kakaotuhkaspäi vl 1828. Se avaiduz laski sada kovad šokoladad i zavodi nügüd'aigašt pordod desertan istorijas.

HomaičendadRedigeeri



  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.