Karačev (ven.: Кара́чев) om Venäman lidn Bränskan agjan päivnouzmas. Se om Karačevan rajonan administrativine keskuz.

Karačev
Карачев
Lidnanznam
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 17,449 ristitud
Pind 15 km²
Karačev Карачев
Pämez' Jurii Bratäkov
(heinku 2012—)
Telefonkod +7−48 335-xx-xxx
Avtokod 32
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan ph. Ipatijan jumalankodin aigkirjas vl 1146. Vozil 1246−1360 oli Karačevan ruhtinazkundan pälidnaks.

Karačev šingotase polimeriden «Metaklei»-tegimel nanosilikatoišpäi, sömtegimišton edheotandoil (maidkombinat, trahmalan tehmine), mugažo elektroühtištoitajiden detaliden tegim[1] om saudud, omblendfabrik radab.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase Snežet'-jogen randal (ven.: Снежеть 80 km pitte, Desnan hura ližajogi), 200 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Bränskan röunhasai om 44 km päivlaskmha-lodeheze raudtedme i avtol, Orelan agjhasai — seičeme kilometrad päivnouzmha orhal.

Kaik 11 žilod da 20 küläd mülüdas lidnankundha Karačevan ližaks 280,71 km² pindal.

Eläjad

vajehta

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 19 715 ristitud, rajonan ristitišton pol'. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 21 800 rist. vl 1913 i 21..22 tuhad vll 1989−2001 (22 600 rist. vl 1992). Vl 2017 kaik 17 981 eläjad oli lidnas i 24 761 ristitud kaikes lidnankundas, rajonan seičeme kümnendest.

Ortodoksižen hristanuskondan kuz' pühäpertid[2] oma kaičenus i saudud lidnas: ph. Mikoi-arhangelan päjumalanpert' (letihe vll 1700−1750) i viž jumalanpertid. Niiden ližaks viž jumalanpertid i časoun' ei ole kaičenus.

Orelan valdkundaližen universitetan filial om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. «Elektrodetal'»-tegimen sait (elektrodetal.com). (ven.)
  2. Karačevan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused

vajehta



Bränskan agjan lidnad
Bränsk | Dät'kovo | Fokino | Karačev | Klincad | Mglin | Novozibkov | Počep | Sel'co | Sevsk | Starodub | Suraž | Zlink | Žukovk | Trubčevsk | Uneč