Avaita pämenü
Puhtaz kalifornii.
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
98
2
8
28
32
18
8
2
Cf
251,0796
Kalifornii
Kalifornijan spektran nägui pala.

Kalifornii (Cfcalifornium latinan kelel) om 98nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ei voi löuta kalifornijad londuses, vaiše antropogenižen augotižlibundan jäl'gid. Se om ratud transplutonine element. Amerikalaine himik Glenn Siborg da hänen kollegad saiba puhtast kalifornijad ezmäižen kerdan vl 1950. Element om nimitadud avaidajiden Berkli-lidnan Kalifornijan universitetan oiktastuseks i AÜV:oiden Kalifornii-štatan (valdkundan) mödhe.

252Cf-radionuklid om lujas toksine.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Kalifornii om radioaktivine hobedaižvauged metall. Kristalline segluz om kaks'jaine geksagonaline ninev.

Atommass — 251,0796. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 15,1 g/sm³. Suladandlämuz — 1173 K (900 C°). Kehundlämuz — 1743 K (1470 C°).

Tetas 20 izotopad 237..256 atommassanke i 249m-izomärad, kaik oma ratud radioaktivižed. Kaikiš hätkembad oma 251Cf 858 vot pol'čihodamižen pordonke i 249Cf (T½=351 vot).

KävutandRedaktiruida

Ottas kävutamižhe kalifornijad-252 (T½=2,645 vot) tedos — radiohimižiš tedoidusiš. Voib kävutada neitroniden purtkeks. Metallan kritine (čepiižen reakcijan) mass om 5 kg, erasiden vezisoliden — 10 grammad.

Kaik kalifornii tehtas atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin, berklijaspäi päpaloin. Kalifornii om kaikiš kal'hembiš metalloišpäi, 1 gramm maksab sadad millionoid US$. Sadas Ok-Ridžan (Tennessi, AÜV) i Dimitrovgradan (Ul'janovskan agj, Venäma) tedokeskusiš. Kaik om kogotud 8 grammad mail'mas.

IrdkosketusedRedaktiruida