Himii om tarkoiged tedo substancijoiš, niiden ičendoiš, sauvoses, toižetamižes himižiden reakcijoiden tagut i käskusiš, kudambiden mödhe nened reakcijad tegesoiš.

Himižed substancijad flakoniš

Londusentedon pala, om äi kosketusid fizikanke i biologijanke. Erižed disciplinad tedoitas niid kosketusid. Himii om tedo molekuloiden da ioniden toižetamižes, eile atomoiden.

Tedon šingotesen istoriiRedaktiruida

Himijan mahtused šingotihe ristitkundas amussai. Lämuden kävutand, sömän i zelliden vaumičend, nahkoiden dubind oliba istorijanedeližiš kundoiš völ. Möhemba käziradajiden mahtused otaškanzihe toižid himižid processoid metallurgijas, padoiden i stöklan tehmižes. Himine tedo putui evropalaižile arabalaižišpäi tobjimalaz heiden tulendan Ispanijan territorijha jäl'ghe vl 711, i nimitihe tedod «alhimijaks» pit'kan aigan araban virkandan mödhe.

Alhimikad napriba sada kuldad toižiš metalloišpäi, sikš miše ottihe kuldad rahoikš. Heiden aig tuli äjiden eziauguižiden substancijoiden sandale, niiden sandan mahtusiden, erigoitusen da puhtastamižen šingotesele. Vaiše 16.-17. voz'sadoil himii sündui kut todesine tedo. Sil aigal tedoavaidusiden rivi löuzi mail'man mehanistižen nägun alusid, erazvuitte tegimišt šingotaškanzihe i farmaceftikan medicinine znamoičend lujeni. Muga substancijoiden tedoidajiden lugumär ližadui, i hö sädiba hüvin meletadud aktualižid praktižid metodoid. Sen aigan sured tedomehed oma Georgii Agrikola i Teofrast Bombast Paracel's.

Kacu mugažoRedaktiruida

HomaičendadRedaktiruida



  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.