Anorganine himii
Anorganine himii om himijan jaguz, tedoidab kaikiden himižiden elementoiden i niiden anorganižiden ühtnendoiden sauvondad, ičendoid, mahtusid reakcijoile.
Nece jaguz kacleb kaikid himižid ühtnendoid päiči organižiš substancijoiš (kaik hil'nikan ühthendad lugemata severzid-se koveritomid). Löutud anorganižiden substancijoiden lugumär oli läz 500 tuhad vl 2013. Anorganižen himijan teoretine aluz om periodine käskuz i kävutai sidä himižiden elementoiden periodine tablut. Necen himijan sarakon tegend om uziden materialoiden tarbaižidenke ičendoidenke sädand i niiden sädandan mahtusiden tedoalusiden šingotez.
Istorižešti «anorganine himii»-nimituz libui himijan palan el'gendusespäi, mitte tedoidab elementoid i ei sätud eläbil olijoil ühtnendoid da substancijoiden reakcijoid. No eläbad olijad sätas äi anorganižid substancijoid. Vastkarin, voib sinteziruida läz kaikid organižid ühtnendoid laboratorijas. Reakcijoiden mehanizmad i substancijoiden struktur erinedas anorganižes i organižes himijoiš, ka jagand kahteks himijan sarakoks jäb tarbhaižen kut ende-ki. Nece erigoičend laskeb kebnemba ümbrikirjutada tedoidusen metodoid i mahtusid kaikuččes sarakoišpäi.
Substancijoiden klassifikacii vajehta
Äjad anorganižed ühtnendad oma ionižed, kogotas ühtenzoittud ionižel sidol kationišpäi i anionišpäi.
Tedoitas palatomid i palakahid substancijoid. Anorganižes himijas jagadas kaikid palatomid substancijoid kahteks päižeks gruppaks: metallad i metallatomad substancijad. Metalline sido harakterine ezmäižiden täht, kovalentine harakterizuib toižid.
Jagadas palakahid substancijoid elementoiden lugun mödhe: binarižed, koumeelementaižed i m. e.. Palakahad anorganižed substancijad (mülüdas kaht da sen enamba himižid elementoid) alajagasoiš neniks gruppikš: hapandused (oksidad), gidrohapandused, solad, muiktused i toižed gruppad niiden irdpolel (oz., karbidad, nitridad, gidridad, intermetallidad).
Kävutand vajehta
Anorganižen himijan satused kävutadas himižen tegimišton kaikiš tehmižiš: kataliz, materialantedo, mujutimed, pindaliž-aktivižed substancijad, krepindad, zelläd, poltused, abutused maižandusen täht. Necen himijan sarakon tedod pandas eloho uziden materialoiden sädandad uden tehnikan täht.