Analitine himii
Analitine himii om tedo, himijan jaguz, šingotab substancijoiden da materialiden himižen analizan teoretižid alusid, sädab himižiden elementoiden da niiden ühtnendoiden identifikacijan, löudmižen i jagandan metodoid, mugažo substancijoiden himižen mülündan löudmižen metodoid. Nügüd'aigan himižen analizan tehmine om informacijan samine substancijan mülündas da londuses.
Tegendoiden mödhe analitine himii jagase kvalitativižeks i kvantitativižeks analizoikš, no se jagand om väges märitud röunhasai. Ku kodvan mülünd om tundmatoi, ka ezmäi tehtas kvalitativišt analizad, i vaiše sen jäl'ghe tuldas kvantitativižidennoks märičemižidennoks. Kvalitativine analiz löudab, mi (vai miččed substancijad) i miččes formas (molekulad, atomad, ionad) om anttud kodvas, niiden sättutoitand etalonoile märhapanese. Kvantitativine löudab märitud substancijan (elementoiden, ioniden, molekulärižiden formiden i m.e.) procentad vai koncentracijad anttud kodvas[1].
Analitižen himijan tedon predmet om analizan olijoiden metodoiden paremboičend i uziden sädand, niiden praktižen kävutandan ecind, analitižiden metodoiden teoretižiden alusiden tedoiduz.
Materialižiden objektoiden elementižen mülündan löudmine om elementine analiz. Himižiden ühtnendoiden da niiden segoitesiden sauvondan löudmine molekulärižel tazopindal nimitase molekulärižeks analizaks. Himižiden ühtnendoiden strukturine analiz om molekulärižen toižendoišpäi, se tedoidab substancijoiden atomsauvondad avarudes, löudab empirižid formuloid, molekulärižid massoid da tž. röntgenstrukturižen analizan abul. Funkcionaline analiz om organižiden ühtnendoiden analiz funkcionaližidme gruppidme.
Homaičendad
vajehta- ↑ Методы химического анализа (Himižen analizan metodad): openduzabukirj / O. N. Bulgakova. — Kemerovo: Kemerovskii gosudarstvennii universitet, 2015. — 146 lp. — ISBN 978-5-8353-1817-9. (ven.)
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |