Molekul
Molekul (latin.: molecula, diminutiv latinan moles-sanaspäi «mass») om neitraline elektrižikš henič, om sätud kahtes vai sen enamba sidodud atomaspäi.
Erasiš-se fizikan jagusiš mülütadas molekuloihe üks'atomižid molekuloid mugažo, toizin sanoin joudjaližid (ei sidodud himižikš) atomoid (oz., inertižiden gazoiden, artutin). Molekulan i atoman märhapanendad oliba vahvištadud Rahvahidenkeskeižen himikoiden suiman Karlsrues aigan vl 1860[1], molekul oli märhapandud kut himižen substancijan kaikiš penemb henič, kudamb kaičeb völ sen substancijan kaikid himižid ičendoid. Kvantmehanikan nägemižtahon mödhe molekul om sistem ei atomoišpäi, no vastamižpainajiš keskneze elektronišpäi i atomsüdäitukuišpäi. Kogotud toštajiš madalmolekulärižiš fragmentoišpäi molekulad korktanke molekuläriženke massanke nimitasoiš makromolekuloikš.
Ottas järgeližikš, miše molekulad oma neitraližed (elektrotäutkita) i paratomita elektronita (kaik valentižused oma küllästadud). Täuttud molekulad oma molekulärižed ionad. Molekulad paratomidenke elektronidenke i ei küllästadud valentižusidenke oma radikalad.
Molekuloiden sauvondan eriližused märhapandas kogotud niišpäi substancijan fizižid ičendoid. Koviden (kristalližiden) anorganižiden substancijoiden enambuz kogoneb ionišpäi vai atomoišpäi (ei ole molekuloid) i om makrohibjan nägul (oz., keitandsolan kristall, vas'ken pallišk). Erased substancijad kaitas molekulärišt strukturad kovas olendas, oz., vezi, hil'nikan dioksid, äjad organižed substancijad. Ned harakterizuišoiš madalil sulandan i kehundan lämuzil.
Palakahiden substancijoiden molekuloiden mülünd ozutase himižiden formuloiden abul.
Homaičendad
vajehta- ↑ Clara de Milt. The Congress at Karlsruhe (Kongress Karlsrues) // Journal of Chemical Education. — 1951-08. — T. 28, pästand 8. — Lp. 421. — ISSN 1938-1328 0021-9584, 1938-1328. (angl.)
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |