Zaporožje

(Oigetud lehtpolelpäi Aleksandrovsk (Zaporožje))


Zaporožje (ukr.: Запорі́жжя [zɐpoˈr⁽ʲ⁾iʒːɐ], edel 1921. vot Aleksandrovsk, ukr.: Олександрівськ) om lidn Ukrainan keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Zaporožjen agjan administrativine keskuz (vspäi 1939).

Zaporožje
Запоріжжя
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Ukrain
Eläjiden lugu (2022) 710,052 ristitud
Pind 331 km²
Zaporožje Запоріжжя
Pämez' Volodimir Buräk
(kül'mku 2015—,
Володимир Буряк)
Telefonkod +380-(0)61-xxx-xx-xx
Aigvö tal'vel UTC+2,
kezal UTC+3

Istorii

vajehta

Eländpunktan aluz om pandud vl 952. Se sai lidnan statusad vl 1806. Sauvoškanzihe tegimišton järedoid edheotandoid 1930-nzil vozil. Toižen mail'man sodan aigan lidnan territorii oli okkupiruidud Saksanman nacistoiden sodavägil (reduku 1941 — tal'vku 1943).

Zaporožje šingotase mašinansauvomižen edheotandoil (avialikutimed, avtod, alastancijoiden transformatorad), «Dneproges»-gidroelektrostancijal, raudan i mujumetalloiden metallurgijal (alüminii, titan, magnii päpaloin), himižel sarakol, sauvondmaterialiden pästandal, sömtegimištol.

Geografijan andmused

vajehta
 
Zaporožjen administrativižed rajonad:
1. Oleksandrovskii rajon
2. Zavodskii rajon
3. Kommunarskii rajon
4. Dnepran rajon
5. Voznesenovskii rajon
6. Hortican rajon
7. Ševčenkon rajon

Lidn sijadase agjan pohjoižes, Dnepr-jogen hural randal tobjimalaz, 105 metrhasai ü.m.t. korktusil. Hortic-sar' (ukr.: Хортиця) om Dnepranjogen kesked. Matkad Kijevhasai om 444 km lodeheze orhal, 544 km avtotedme vai 658 km raudtedme. Lähembaine järed lidn om Dnipro 69 km pohjoižhe orhal vai 84 km avtol.

Klimat om ven. Voden keskmäine lämuz om +10 C°, kezakun-elokun +20,9..+23,2 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..−3,1 C°. Ekstremumad oma −29,3 C° (viluku) i +40,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,1 C° (uhoku). Paneb sadegid 515 mm vodes, enamba semendkus (51 mm), kezakus (61 mm) i tal'vkus (53 mm), vähemba uhokus (32 mm) i redukus (34 mm). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..68 % röunoiš kezaaigan i oleleb 76..86 % tal'vaigan.

Zaporožje jagase seičemeks lidnrajonaks.

Eläjad

vajehta

Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 815 300 ristitud, vl 2010 — 781 tuhad ristituid, vn 2020 augotišes — 731 922 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 918 400 eläjad vl 1992.

Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2001): ukrainalaižed — 70,3 %, venänikad — 25,4 %, vaugedvenälaižed — 0,7 %, bolgarijalaižed — 0,4 %, evrejalaižed — 0,4 %, gruzijalaižed — 0,4 %, armenijalaižed — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,0 %.

Transport

vajehta

Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, taksid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas. Zaporožje I- i II-päraudtestancijad, koume avtostancijad i kaks' jogiportad oma olmas lidnas. Koume avtotesildad ühtenzoittas Dnepran randoid.

Rahvahidenkeskeine civiline lendimport (OZH, 434 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase 15 km päivnouzmha lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Kijevha, L'vovhasai i lähižiden maiden lidnoihe, Milanha i Tel'-Avivha, mugažo sezonižid čarterreisid Keskmeren i Lähižen Päivnouzmman lebutahoiže.

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta