Sur'vezi, se-žo uptand, om kuivman märitud territorijan znamasine upotamine veden tazopindan ližadusen tagut joges, järves, vezivaradimes. Tob materialižid vigoid ižandusele, socialižele sferale, londuseližele ümbrištole.

Sur'vezi Biisk-lidnas vn 2006 1. semendkud, Altajan rand, Venälaine Federacii. Vihmoiči sulakun 27. päiväspäi 72 časud rattemata.
Sur'veziden paksuz i tahondad voziden 1985−2003 andmusiden alusel

Ekstraordinarižen situacijan süd: hätkeližed vihmad, lumiden suland, cunamin ald, vezišton pohjan libund, damban vai vezivaradimen padoseinän murenduz, manalaižed veded, kova vasttullei jogensus, longoitesen vai reduvalun putund jogen vagoho, magistraližen vedenveimen murenduz, tüp valegkanalizacijas.

Jogen jogavozne sur'vezi (keväz'vezi tobjimalaz) alištub endustusele. Miše se oliži tarkoiktemb, ka pidab kacelta jogen vedhut i sen korreläcijad sadegidenke hätken aigan, i sid' kävutada niid andmusid, rindatada niid nügüdläižidenke ozutajidenke: veden tazopind vezivaradimiš, gruntveziden tazopind, mahusen nepsuden märad süvüzil.

Olii informacii lähenijas sur'vedes laskeb varutada ristituid i tehta vastmäridme. Ozutesikš, maižandusen edheotandad vedadas živatoid madališ tahoišpäi edelpäi, kommunaližed radnikoičendad sätas söndtavaroiden da materialiden ližavaroid, tehtas ristitišton evakuacijad edel znamasišt sur'vet. AÜV:oiden Nacionaližen meteoradnikoičendan alajaguz Tauntonas (Massačusets-štat) löuzi käskust: ku paneb 22 mm sadegid časus, ka veden varuline kogodamine zavodiše kattud läbipäzmatomil vedele materialoil lidnan territorijal.

Kacu mugažoRedigeeri

HomaičendadRedigeeri



  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.