Nobelii

Nobelii (No — nobelium latinan kelel) om 102nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

Nobelii

102	2 8 32 32 18 8 2
No 259,1
Nobelii

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole nobelijad londuses. Se om ratud transfermine element.

Voib olda muigotandmärid +2 i +3.

Avaidusen istorii

Ročilaižiden himikoiden grupp «avaiži» nobelijan vl 1957 i tariči nimen, no möhemba tedištihe, miše hö löuziba torijan üht izotopoišpäi. Nobelijan severziden-se izotopoiden atomad oma löutud nevondkundaližiden (Dubn) i amerikaižiden (Berkli) tedomehiden töiš ripmata toine toižespäi 1960-nzil vozil.

Element om nimitadud Al'fred Nobel'-himikan muštoks.

Fizižed ičendad

Nobelii om radioaktivine metall. Kristalline segluz om tahkoncentruidud kubine (endustuz).

Atommass — 259,1. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,9(4) g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1100 K (827 C°, ezimeletaden).

Kaik om löutud koumetoštkümne izotopad 249..260 da 262 atommassanke, i nell' izomärad (250m, 251m, 253m i 254m). Kaikiš hätkemban ²⁵⁹No-izotopan pol'čihodamižen pord om 58 minutad. Kahtenz' hätkte nobelii-255-izotop (pol'čihodamižen pord om 3,1 minutad) kävutase himijas paksumb, sikš miše om kebnemb sada sen znamasišt verdad. Koumanz' elon hätkte om ²⁵³No (T_½=1,62 minutad). Kaikiš hätkemb eläi izomär om ^251mNo 1,7 sekundad pol'čihodamižen pordonke. Nobelii-249 hajeneb α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 250, 255 i 257 nomeranke hajetas α- i β-čihodamižen kal't, izotopad 251..254, 256 i 259 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, nobelii-258 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't i erasti α- da kaksitadud β-čihodamižen kal't, izotopad 260 i 262 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't täuzin. Izotopad 249 i 258 kändasoiš fermijaks da erazvuiččikš elementoikš (nobelii-258 — fermijan kahteks izotopaks), izotopad 250..254, 256 i 259 — fermijaks, mendelevijaks da erazvuiččikš elementoikš, izotopad 255 i 257 — fermijaks i mendelevijaks, izotopad 260 i 262 — erazvuiččikš elementoikš täuzin.

Irdkosketused

• Nobelii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz nobelijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (venäkelel)