Avaita pämenü
Nobelii
102
2
8
32
32
18
8
2
No
259,1
Nobelii

Nobelii (Nonobelium latinan kelel) om 102nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ei ole nobelijad londuses. Se om ratud transfermine element. Ročilaižiden himikoiden grupp «avaiži» nobelijan vl 1957 i tariči nimen, no möhemba tedištihe, miše hö löuziba torijan üht izotopoišpäi. Nobelijan severziden-se izotopoiden atomad oma löutud nevondkundaližiden (Dubn) i amerikalaižiden (Berkli) tedomehiden töiš 1960-nzil vozil. Element om nimitadud Al'fred Nobelän muštoks.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Nobelii om radioaktivine metall. Kristalline segluz om tahkoncentruidud kubine (endustuz).

Atommass — 259,1. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,9(4) g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1100 K (827 C°, ezimeletaden).

Kaik om 12 izotopad 250..260 da 262 atommassanke, i 3 izomärad (251m, 253m i 254m). Kaikiš hätkemban 259No-izotopan pol'čihodamižen pord om 58 minutad. Kahtenz' hätkte nobelii-255-izotop (pol'čihodamižen pord om 3,1 minutad) kävutase himijas paksumb, sikš miše om kebnemb sada sidä znamasižes verdas.

IrdkosketusedRedaktiruida