Mendelevii

Mendelevii (Md — mendelevium latinan kelel) om 101nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

Mendelevii

101	2 8 31 32 18 8 2
Md 258,1
Mendelevii

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole mendelevijad londuses. Se om ratud transfermine element. Amerikaine Al'bert Giorso-himik da hänen kollegad avaižiba mendelevijan vl 1955 Kalifornijan universitetas (Berkli), saiba einšteinijaspäi ciklotronal.

Element om nimitadud venämalaižen Dmitrii Mendelejev-tedomehen muštoks.

Fizižed ičendad

Mendelevii om radioaktivine metall. Kristalline segluz om kubine tahkonkeskustoittud (endustuz).

Atommass — 258,1. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 10,37 g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1100 K (827 C°, ezimeletaden).

Kaik om löutud 17 izotopad 244...260 atommassanke i viž izomärad. Kaikiš hätkembad izotopad oma mendelevii-258 51,5 päiväd pol'čihodamižen pordonke, ²⁶⁰Md (T_½=27,9 päiväd) i ²⁵⁷Md (5,52 časud). Kaikiš hätkemb eläi izomär om ^258mMd (T_½=57 minutad). Mendelevii-244 hajeneb α-čihodamižen kal't, izotopad 245, 247 i 259 nomeranke hajetas α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 246, 249, 251..254, 256 i 258 — α- i β-čihodamižen kal't, izotopad 248, 250, 255, 257 i 260 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't (izotopoiden 257 i 260 β-čihodamine om kahtenvuitte). Mendelevijan 244-izotop kändase einšteinijaks, izotopad 245, 247 i 259 kändasoiš einšteinijaks da erazvuiččikš elementoikš, izotopad 246, 249, 251..254 i 256 — einšteinijaks i fermijaks, izotopad 248, 250, 255 i 257 — einšteinijaks, fermijaks da erazvuiččikš elementoikš, mendelevii-258 — einšteinijaks, fermijaks i nobelijaks, mendelevii-260 — einšteinijaks, fermijaks, nobelijaks, no päpaloin toižikš erazvuiččikš elementoikš.

Himižed ičendad

Kävutase ²⁵⁶Md-izotop (T_½=1,17 časud) tedoidusiden täht, om kebnemb sada sen atomoid. Voziden 1960−1980 kodviš om löutud, miše elementan muigotandmärad oma +1, +2 i +3, jäl'gmäine om harakterine.

Nevondkundaližil tedomehil koumevalentižen mendelevijan segoitesed oliba sadud ezmäižen kerdan da tedoitud, mugažo märitihe, miše mendelevijan gidrohapanduz i ftorid oma segoitamatomad vedes i lanktas sadegeks.

Irdkosketused

• Mendelevii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz mendelevijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)