Kalgari
Kalgari (angl.: Calgary [ˈkælɡ(ə)ri], francine virkand: [kalɡaʁe]) om Kanadan nellänz' surtte lidn. Se om Al'bert-provincijan kaikiš suremb lidn.
Valdkund | Kanad |
Eläjiden lugu (2021) | 1,306,784 ristitud |
Pind | 820,62 km² |
Pämez' | Džoti Gondek (reduku 2021—, Jyoti Gondek) |
Telefonkod | +1−403, +1−587, +1−825 |
Aigvö | tal'vel UTC−7, kezal UTC−6 |
Vl 1988 lidn vastsi Tal'veližid Olimpižid vändoid.
Istorii
vajehtaIndejalaižed elädas lidnan territorijal enamba mi 11 tuhad vozid, nügüd'aigan ottas nell' procentad lidnan ristitištos. Nened heimod eliba ani evropalaižiden tulendan edes: Blekfut-konfederacii (Siksika, Kainai, Piikani), Nakoda, Tsuut'ina. Tahondan nimituz blekfut-kelel om Mohkínstsis.
Eländpunktan aluz om pandud Bou- i Elbou-jogiden ühthejoksmusen randal vl 1875 kuti policijan Fort-Brizbua-post kaičemha karvanpramozlad i tahondad AÜV:oiden viskitorgovanoid vaste. Britanine Džeims Maklaud-polknik tariči udesnimitada eländpunktad šotlandižen Kalgari-lidnusen da žilon mödhe Mall-sarel, i nimituz om vahvištadud vl 1876. Vl 1883 raudte tuli Kalgarihe, i vn 1884 7. päiväl kül'mkud se sai municipalitetan, penen lidnan (angl.: town) statusad. Vspäi 1894 Kalgari om siti-statusanke («sur' lidn» anglijan kelespäi).
Kalgari šingotase kivivoin da londuseližen gazan samižen biznesal, opendusen da tervhudenkaičendan holitišil, turizmal (3,1 mln tulijoid vodes), kebnal tegimištol, kivivoihimižil tegimil, telekommunikacijan i raudtetransportan kompanijoil. Lidn om ümbärtud kabjživatvodindan maižanduzrajonal.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase provincijan suvipalas, 1045 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Bou-jogen (angl. i franc.: Bow River 587 km pitte, Gudzonan lahten bassein) keskjoksmuz läbitab lidnad lodehespäi suvhe. Elbou-jogi lankteb sihe oiktalpäi lidnan keskuzpalas. Matkad provincijan Edmonton-keskushesai om 280 km pohjoižhe orhal vai 295 km avtol, Ottav-pälidnhasai om 2880 km päivnouzmha orhal vai 3330 km avtotedme, AÜV:oiden röunhasai om 240 km suvhe.
Klimat om ven kontinentaline kuivahk päipaštokaz. Tal'vel sulasä oleskeleb paksus, läm' «šinuk»-tullei päzutab lidnalaižid viluspäi, om lujid lämuden vajehtusid päivesen aigan. Voden keskmäine lämuz om +4,4 C°, kezakun-elokun +13,7..+16,5 C°, tal'vkun-uhokun −5,4..−7,1 C°. Lämuden maksimum oleli +37,0 C° (kezaku, heinku), absolütine minimum oli −45 C° (viluku, eloku). Kezaaigan minimum om −3,3 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +22,6 C° (uhoku). Voib panda halad kezan miččel taht kul. Paneb sadegid 419 mm vodes, enamba semendkus-elokus (57..94 mm kus), vähemba tal'vkus-uhokus (10 mm kus). Luja ragiž valegenke oleskeleb kerdan severziš-se voziš. Paneb lunt 130 sm i 54 päiväd tal'ves keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 41..55 % röunoiš voden aigan.
Tobmuz
vajehtaKalgari jagase 14 valičemižümbrikoks (angl.: ward), vai enamba mi 200 susedkundaks (angl.: neighbourhood, community).
Edeližed lidnan pämehed oma Nahid Nenši (reduku 2010 — reduku 2021, Naheed Nenshi), Devid Bronkonje (2001−2010, David 'Dave' Thomas Bronconnier).
Eläjad
vajehtaRistitišt ületi millionad 2000-nziden voziden lopus. Vn 2016 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 239 220 ristitud, vl 2011 — 1 096 833 ristitud. Läz 1,5 mln ristituid elädas ezilidnoidenke 5098,68 km² pindal (2021, videnz' sija valdkundas).
Augotižlibundan mödhe (2021): evropalaižed — 55,41 %, suviazijalaižed — 10,97 %, suvipäivnouzmaižed azijalaižed — 8,56 %, päivnouzmaižed azijalaižed — 8,49 %, afrikalaižed — 5,47 %, Lähižen Päivnouzmman eläjad — 3,55 %, indejalaižed — 3,2 %, latinamerikalaižed — 2,47 %, toižen i segoitadud augotižlibundan — 1,89 %, augotižlibundan ozutandata — 1,15 %.
Transport
vajehtaKundaline transport om avtobusad i kiruhavtobusad. Kebn metro (Si-trein, angl. i franc.: C-Train) radab vspäi 1981 (kaks' jonod, koume-nell' vagonad jonuses, 45 stancijad, 60 km raudted om vspäi 2014).
Rahvahidenkeskeine civiline Kalgari-lendimport[1] (YYC / CYYC, 18 mln passažiroid vl 2019) sijadase lidnan pohjoižpäivnouzmas. Sišpäi tehtas reisid Päivlaskmaižen Evropan i AÜV:oiden järedoihe lidnoihe, mugažo om äi reisid Kanadadme.
Homaičendad
vajehta- ↑ Kalgarin rahvahidenkeskeižen lendimportan sait (yyc.com). (angl.) (+ avtomatine känduz francijan i kitajan kelihe)
Irdkosketused
vajehtaKalgari Vikiaitas |