Inkiden imperii

Inkiden imperii
Tawantinsuyu / Sha Suyu (keč.)
Tehtud	1438
Hajenu	1533
Valdkundznam;	Flag;
Pälidn	Kusko
Eläjiden lugu	5…12 mln ristitud
Pind	800,000 (1438); 2,000,000 (1527) km²
Kel'	kečuan kel'
Ohjanduzform	monarhii
Pämehen titul	Sapa Inka («üks'jäine ink»)
Jäl'gmäine pämez'	Uaskar i Ataual'pa
Dinastii	ei olend
Religii	inkiden religii
Valüt	ei olend; irdpol'žen torguindan täht: vaššed kirvhuded, mul'ju-kored, kokapenzhan lehtesed ;

Inkiden imperii (keč.: Tawantinsuyu — Tauantinsuju «nellän agjan ühtištuz») oli indejine valdkund Suviamerikan päivlaskmas vozil 1438−1533. Kazvoi Kuskon ruhtinazkundan ohjandajiden ekspansižen politikan tagut lähižiden maiden anastusel. Vl 1533 ispanižed anastajad (konkistadorad) alištiba imperijan tobmad palad, i se lopi olendad täuzin vl 1572.

Inkiden valdkund oli kaikiš järedamb Suviamerikas pindan i ristitišton mödhe 11.-16. voz'sadoil. Sen klassoiden erigoitmine oli olmas aigaližel pordhal. Oti nügüdläižiden Bolivijan, Ekvadoran i Perun territorijad täuzin (päiči kazvahtunuziš läbipäzmatomal sel'val päivnouzman rajoniš), Argentinan, Čilin i Kolumbijan tahondoid paloin.

Toižed-ki keled oliba imperijas: aimaran kel', kolnuded nügüd' pukina- i močika-keled. Kipu (sol'muižed mujunitil) oli kirjkeleks, vedihe valdkundališt statistikad sen abul. Südäitorguind vedihe tavaroiden vajehtusel, oigetihe valdkundmaksoid naturaližikš varoikš. Inkad kaičiba rahvahiden kul'turidentižust, miše erištada heid tulebas aigas.

Arheologižed tedoidused ozutadas, miše inkad oliba sanuded kul'tursatusiden enambust edeližiš civilizacijoišpäi i alištunuziš lähižiš rahvahišpäi. Inkiden sündundan aigan nened civilizacijad oliba Suviamerikas heiden sätud lopuks imperijan territorijal: Moče, Uari, Čimu, Naska, Pukina, Čačapojas.

Homaičendad vajehta

Inkiden imperii Vikiaitas

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.