Inkiden imperii

Inkiden imperii (keč.: TawantinsuyuTauantinsuju «nellän agjan ühtištuz») oli indejine valdkund Suviamerikan päivlaskmas vozil 1438−1533. Kazvoi Kuskon ruhtinazkundan ohjandajiden ekspansižen politikan tagut lähižiden maiden anastusel. Vl 1533 ispanižed anastajad (konkistadorad) alištiba imperijan tobmad palad, i se lopi olendad täuzin vl 1572.

Inkiden imperii
Tawantinsuyu / Sha Suyu (keč.)
Tehtud 1438
Hajenu 1533
 Valdkundznam
Banner of the Inca Empire.svg
 Flag
Banner of the Inca Empire.svg
Inkiden imperii Tawantinsuyu / Sha Suyu (keč.)
Pälidn Kusko
Eläjiden lugu 5…12 mln ristitud
Pind 800,000 (1438)
2,000,000 (1527) km²
Kel' kečuan kel'
Ohjanduzform monarhii
Pämehen titul Sapa Inka («üks'jäine ink»)
Jäl'gmäine pämez' Uaskar i Ataual'pa
Dinastii ei olend
Religii inkiden religii
Valüt ei olend; irdpol'žen torguindan täht: vaššed kirvhuded, mul'ju-kored, kokapenzhan lehtesed


Imperijan levitandan pordod Kuskon ruhtinazkundaspäi
Imperijan nell' palad olendan lopus: Činčaisuju (rusked), Koljasuju (sinine), Antisuju (vihand), Kuntisuju (pakuine). Kusko-pälidn oli erigoittud territorijaks.

Inkiden valdkund oli kaikiš järedamb Suviamerikas pindan i ristitišton mödhe 11.-16. voz'sadoil. Sen klassoiden erigoitmine oli olmas aigaližel pordhal. Oti nügüdläižiden Bolivijan, Ekvadoran i Perun territorijad täuzin (päiči kazvahtunuziš läbipäzmatomal sel'val päivnouzman rajoniš), Argentinan, Čilin i Kolumbijan tahondoid paloin.

Toižed-ki keled oliba imperijas: aimaran kel', kolnuded nügüd' pukina- i močika-keled. Kipu (sol'muižed mujunitil) oli kirjkeleks, vedihe valdkundališt statistikad sen abul. Südäitorguind vedihe tavaroiden vajehtusel, oigetihe valdkundmaksoid naturaližikš varoikš. Inkad kaičiba rahvahiden kul'turidentižust, miše erištada heid tulebas aigas.

Arheologižed tedoidused ozutadas, miše inkad oliba sanuded kul'tursatusiden enambust edeližiš civilizacijoišpäi i alištunuziš lähižiš rahvahišpäi. Inkiden sündundan aigan nened civilizacijad oliba Suviamerikas heiden sätud lopuks imperijan territorijal: Moče, Uari, Čimu, Naska, Pukina, Čačapojas.

HomaičendadRedigeeri



  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.