Fukuok, oficialižikš Fukuok-lidn (japonan kelel: 福岡市 [ɸɯ̥kɯokaꜜɕi], vepsän kirjamil: Fukuoka-si) om Japonijan lidn da port Japonijan meren suvipäivlaskmaižel randal (sijaline Genkai-meri). Se om valdkundan kahesanz' lidn eläjiden lugun mödhe, Fukuokan prefekturan administrativine keskuz. Küšü-saren kaikiš suremb lidn, toine om lähine Kitaküšü-lidn, miččenke sädab lidnaglomeracijad.

Fukuok
福岡市
(Fukuoka-si)
 Lidnanznam
Emblem of Fukuoka, Fukuoka.svg
 Flag
Flag of Fukuoka City.svg
Valdkund Japonii
Eläjiden lugu (2020-08-01) 1,602,927 ristitud
Pind 343,39 km²
Fukuok 福岡市 (Fukuoka-si)
Pämez' Soičiro Takašima
(tal'vku 2010—,
高島 宗一郎
Takashima Sōichirō)
Telefonkod +81-(0)92
Aigvö UTC+9

IstoriiRedaktiruida

Na-port (japon.: 那ノ津, 儺ノ津, なのつ) radoi nügüdläižen lidnan territorijal 6. voz'sadaspäi. Se oli «verajaks kontinentha», vedihe torguindad Kitainke i Korejanke, oigetihe sur'oigenuzid da torgovanoid. Nimitaškanzihe tahod Hakat:aks 11. voz'sadaspäi. Kaks'kümnekilometrine sein kaks'-koume metrad kortte oli saudud mererandal vll 1276−1277 mongoližen londan jäl'ghe, rušihe vaiše 1930-nzil vozil. Hakat-nimituz om kaičenus raudtestancijan i portan nimes, lidnrajonas, kelen paginas.

Vl 1601 Kuroda-heimon pämez' sauvoi lidnust i nimiti sidä Fukuok:aks heimon kodiman mödhe Bidzen-agjas (nüg. Okajaman prefekturas). Vl 1889 lidn sai oficiališt statusad Fukuok-nimenke, sil-žo vodel raudte tuli lidnha. Panihe lidnha Küšü-regionan ohjandusen aluzkundad 1930-nzil vozil, hot' Fukuok oli penemb mi Nagasaki i Kumamoto. Jagatihe lidnad seičemeks rajonaks vl 1972.

Fukuok šingotase Hakat-meriportal, holitišiden sferal, üläopendusen keskuseks (Küšün universitet, Fukuokan naižuniversitet, seičeme privatišt universitetad, kahesa profkolledžad). Peniden kompanijoiden äjuz abutab korporacijoile logistikan i korktoiden tehnologijoiden sferas. Jüged tegimišt radab lähižen Kitaküšü-lidnan ümbrištos. Fukuok om satusekahan rahvahidenkeskeižen mahtusen kodvindsija toižen Japonijan täht.

Geografijan andmusedRedaktiruida

 
Fukuokan administrativižed rajonad

Lidn sijadase Küšü-saren pohjoižrandal, om ümbärtud korktoil mägil. Naka-jogi (Nakagava) jagab lidnan kahteks palaks: Hakat (torguindrajon) i Fukuok (administrativine i azjaline pala). Matkad Tokiohosai om 1100 km päivnouzmha-pohjoižpäivnouzmha.

Klimat om valdmeren subtropine neps. Heinkun da elokun keskmäine lämuz om +27..+28 C°, vilukun da uhokun — +7 C°. Voden keskmäine lämuz om +17 C°. Paneb sadegid 1620 mm vodes, sidä kesken enamba semendkus-sügüz'kus (144..280 mm kus). Tal'vkul-uhokul paneb 60..70 mm kus. Hala i lumi oleskeldas tal'vel lujas harvoin, absolütine minimum om −8,2 C°.

Fukuok-lidn jagase seičemeks administrativižeks rajonaks (japon.: 区 ku). Tüo-rajon (中央区, sinine) om administrativižeks keskuseks.

EläjadRedaktiruida

Vl 1975 lidnan ristitišt ületi millionad. Vl 2005 lidnan eläjiden lugu oli 1 401 279 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Verazmalaižiden lugumär ližadub teravamb mi Tokios eskai.

TransportRedaktiruida

Avtobusad da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Vspäi 1981 metro radab lidnas (vspäi 2005 om koume jonod, 35 stancijad, 30 km ted). Hakat-stancii (om saudud tošti vodele 2011) sijadase Hakat-rajonas, se om augstancijaks «Sanjo Sinkansen»- i «Küšü Sinkansen»-kiruhraudteiden täht. Ehtatimed ühtenzoittas meriportad Korejan Pusan-lidnan portanke.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Fukuok-lendimport (FUK, 21 mln passažiroid vl 2015) sijadase ani päivnouzmha Hakat-raudtestancijaspäi. Lendimportaspäi tehtas reisid Azijan äjihe surihe lidnoihe, AÜV:oihe (Guam, Gonolulu), tehtas sezonreisid Hel'sinkihe, mugažo Japonijadme.

HomaičendadRedaktiruida


IrdkosketusedRedaktiruida