Japonan kel'

Japonan kel' (ičeze nimi Japonijan südäimes: 國語 vai 国語 kokugo «valdkundkel'»; verazmalaižiden täht: 日本語 nihongo) om japonijalaižiden kel' da Japonijan valdkundkel' faktižikš.

Japonijan i rükün keliden paginoiden kart

Regulirui organizacii om Japonijan ohjastusen Openduzministrusen Kul'turagentuz faktižikš.

Kelenkandajad

Pagižijoiden lugu kaikes mirus om enamba 140 millionad ristituid. Japonijan ližaks, pagištas Korejas, Taivan'-sarel (enččed kolonijad), i kus eläb äi japonijalaižid (Havajad, San Paulu, Lim).

Vaihišt

Om kaks' vaihišton šoidud — altaine i avstronezine, grammatik om pujon kelihe pojav, sen tagut ei voi mülüda kel't mitte-se märitud gruppha. Japonan kel't lugetas izoliruidud keleks. Kümne paginad om keles, mägisel'gad da sal'med oma röunaks niiden keskes. Vspäi 1886 standartine pagin om olmas, sädamha sidä ottihe Tokion paginad aluseks.

Keles om 16 kändod substantividen täht, 2 kändlust verboiden da adjektividen täht. Kirjkel' kogoneb koumes palaspäi: enamba 3 tuhad ijeroglifoid i kaks' tavukirjamištod — hiragana 46 znamanke, katakana (mugažo 46). Ijeroglifad oma kitajiženke augotižlibundanke, no voib lugeda kaikuttušt kahtenvuiččikš: kun-lugend (japonine) da on-lugend (kitajine, om lähine nügüd'aigaiženke hakka-kelenke) oma olmas.

Japonan kirjamišt

Hiragana

	Monografad (Godzüon)					Digrafad (Jōon)
	a	i	u	e	o	ä	ü	ö
∅	あa [a]	いi [i]	うu [ɯ] vai [ü͍]	えe [e]	おo [o]
K	かka [ka]	きki [ki]	くku [kɯ]	けke [ke]	こko [ko]	きゃkä [kʲa]	きゅkü [kʲɯ]	きょkö [kʲo]
S	さsa [sa]	しši [ɕi]	すsu [sɯ]	せse [se]	そso [so]	しゃšä [ɕa]	しゅšü [ɕɯ]	しょšö [ɕo]
T	たta [ta]	ちči [t͡ɕi]	つcu / tsu [t͡sɯ]	てte [te]	とto [to]	ちゃča [t͡ɕa]	ちゅču [t͡ɕɯ]	ちょčo [t͡ɕo]
N	なna [na]	にni [ɲi]	ぬnu [nɯ]	ねne [ne]	のno [no]	にゃnä [ɲa]	にゅnü [ɲɯ]	にょnö [ɲo]
H	はha [ha], [ɰa]	ひhi [çi]	ふfu [ɸɯ]	へhe [he], [e]	ほho [ho]	ひゃhä [ça]	ひゅhü [çɯ]	ひょhö [ço]
M	まma [ma]	みmi [mi]	むmu [mɯ]	めme [me]	もmo [mo]	みゃmä [mʲa]	みゅmü [mʲɯ]	みょmö [mʲo]
Y	やja [ja]		ゆju [jɯ]		よjo [jo]
R	らra [ɾa]	りri [ɾi]	るru [ɾɯ]	れre [ɾe]	ろro [ɾo]	りゃrä [ɾʲa]	りゅrü [ɾʲɯ]	りょrö [ɾʲo]
W	わwa [ɰa]	ゐwi [(ɰ)i]		ゑwe [(ɰ)e]	をwo [(ɰ)o]
*	んn					っ	ゝ	ゞ
	Monografad diakritikanke (Godzüon handakutenenke)					Digrafad diakritikanke (Jōon handakutenenke)
	a	i	u	e	o	ä	ü	ö
G	がga [ɡa]	ぎgi [ɡi]	ぐgu [ɡɯ]	げge [ɡe]	ごgo [ɡo]	ぎゃgä [ɡʲa]	ぎゅgü [ɡʲɯ]	ぎょgö [ɡʲo]
Z	ざza [za]	じdži [(d)ʑi]	ずdzu [(d)zɯ]	ぜze [ze]	ぞzo [zo]	じゃdža [(d)ʑa]	じゅdžu [(d)ʑɯ]	じょdžo [(d)ʑo]
D	だda [da]	ぢdži [(d)ʑi]	づdzu [(d)zɯ]	でde [de]	どdo [do]	ぢゃdža [(d)ʑa]	ぢゅdžu [(d)ʑɯ]	ぢょdžo [(d)ʑo]
B	ばba [ba]	びbi [bi]	ぶbu [bɯ]	べbe [be]	ぼbo [bo]	びゃbä [bʲa]	びゅbü [bʲɯ]	びょbö [bʲo]
P	ぱpa [pa]	ぴpi [pi]	ぷpu [pɯ]	ぺpe [pe]	ぽpo [po]	ぴゃpä [pʲa]	ぴゅpü [pʲɯ]	ぴょpö [pʲo]

Lugusanad

• 零 / 〇 dzero / rei — nol'
• 一つ hitotsu / 一 iči — üks'
• 二つ futatsu / 二 ni — kaks'
• 三つ mitsu / 三 san — koume
• 四つ jotsu / 四 ši — nell'
• 五つ itsutsu / 五 go — viž
• 六つ mutsu / 六 roku — kuz'
• 七つ nanatsu / 七 šiči — seičeme
• 八つ jatsu / 八 hači — kahesa
• 九つ kokonotsu / 九 ku, kü: — ühesa
• 十 too / dzü: — kümne
• 二十 hatači / nidzü: — kaks'kümne
• 三十 miso / sandzü: — koumekümne
• 百 momo / häku — sada
• 千 či / sen — tuha