Op27 1 seg mov.png

Muzik (grek.: μουσική mousika, libui μούσα-sanaspäi «muz») om čomamahton toižend, kudamb oletab čomamahtoižed mahtused kulundan da hillüden abul.

Kaik ristitun heimod, eskai izoliruidud, mahttas säta muzikad. Šingotesen aigan muzik kändihe eriližeks sanaspäi, karguspäi i ritualižiš veroišpäi. Muzikan avtonomižed formad (vaiše kulemha) oma olmas möhäližes Keskaigaspäi (15. voz'sada) i saiba todesišt šingotest Udessündutamižen aigan. Muzikankirjutajan melen logik sündui, i otaškanzihe sidä professijaks. Nimitaškanzihe p'jesid, operoid i toižid sädusid muite «opusoikš» da «kompozicijoikš» nomeranke, žanrata i formata. Muzik om sel'ged mail'man ristituile ripmata mamankelespäi.

Kaikiš amuižemb soit om pismäine. Pismäižen torvut kändihe pidemb i reiguidenke, muga soitoine tuli 37..42 tuhad vozid tagaz vai sen aigemba, soit om löutud kaivandusil. Voi väta jo muzikad soitoižel, tegihe reiguid siš kulundoiden pordhišton mödhe. Elektrosoitod oma tehtud melel 20. voz'sadal (telarmonium vl 1901, termenvoks vl 1920, elektrogitar vl 1931 da tž.). Nügüd'aigan sätas miččiden taht soitoiden kulundoid muzikan täht kompjuteran abul.

Muzikan vänd valatoitab imetaiživatoid i gavedid.

Neofitad openudas sol'fedžiod. Muzikantedo tedoidab muzikan teorijad: muzikkulund, muzikrivi, notacii. Amuzii om muzikan tundištamižen i vändon mahtusen kadotuz päaivoiden oiktan šurupoliškon vigastusen tagut.

HomaičendadRedaktiruida



  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.