Pajo om kaikiš kebnemb, no levitadud vokaližen muzikan form. Se ühtenzoitab poetišt tekstad koveritomanke melodijanke, kudamb panese muštho kebnašti. Erašti voib mödustadas orkestikal (mugažo mimikal).

«Guslärad»-kuva, sädi venämalaine V.M. Vasnecov-pirdai vl 1899.

Levedas znamoičendas pajo mülütab ičheze kaiked, mi pajatase; kaidas znamoičendas — pen' runonvuitte lirine žanr, kudamb om kaikuččel rahvahal. Muzikaliž-vaiheližen sauvusen kebnuz harakterizuib necidä žanrad. Pajon tekstan i melodijan struktur oma pojavad keskneze. Melodii kogoneb paloišpäi toine toižen kartte. Tekstan südäiolend sädase erazvuiččikš enamba, no refren ližadase paksus.

Erinedas pajod žanroiden, mülükundan, edestusen formiden da toižiden tundusiden mödhe.

Pajo voib edestadas kut ühtel pajatajal, muga horal-ki. Pajatadas pajoid kut instrumentaliženke mödustandanke, ninga sita (a cappella).

HomaičendadRedaktiruida


  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.