Kartje Žak
Žak Kartje (franc.: Jacques Cartier [ʒak kaʁtje], bret.: Jakez Karter; sünd. 31. tal'vku 1491, Sen-Malo-lidn, Bretanin gercogkund — kol. 1. sügüz'ku 1557, sigä-žo, Francii) oli francijalaine (bretonilaine) merimatkadai da tedoidai. Om Kanadan territorijoiden edelmatkai, zavodi Amerikan francižen kolonizacijan.
Kartje Žak | |
franc.: Jacques Cartier | |
Žak Kartje voikuval, kvebekalaine Teofil Amel'-pirdai sädi läz 1844 vot aigaližembil kuvilpäi | |
radmižen toižend: |
Tüürimees, maadeavastaja, seafarer, leiutaja, meremees, politikanmez' |
---|---|
sündundan dat: | |
sündundan sijaduz: | |
valdkund: | |
kolendan dat: |
1. sügüz'ku 1557 (65 vot) |
kolendan sijaduz: | |
avtograf: | |
Kartje Žak VikiAitas |
Biografii
vajehtaTedoidajan kazvatajad oliba Žame Kartje-tat i Žesslen Žansar-mam.
Ekspedicijoiden jäl'ghe Kartje eli kodiman tahoiš igän lophusai, radoi kändajan portugalijan kelespäi.
Ekspedicijad
vajehtaEzimeletaden, Kartje ühtni florencijalaižen Džovanni da Verraccano-tedoidajan ekspedicijoihe Pohjoižamerikan randannoks vl 1524 da Suviamerikannoks möhemba. Francijan Francisk I-kunigaz varatoiti heid löudamha lühüdambad ted Indijannoks da Kitainnoks. Vl 1532 mülütihe Bretonin gercogkundad Francijha, i se-žo kunigaz valiči Kartjed jätkustamha ecmižid.
Merimatkadai tegi koume ekspedicijad Pohjoižamerikan randannoks vll 1534, 1535−1536 i 1541−1542, ümbrikirjuti Njufaundlendan randoid, Ph. Lavrentijan jogen da lahten. Kartje mainiti lavrentijalaižiden irokeziden kanada-sanan («külä») i nimiti territorijoid kanadoikš («külikš»). Regionan vezimaršrutad oliba sured da pit'kad i voiba olda vaiše znamasižel kontinental, mitte ei ole tedoiduses völ. Edel 1605 vot ei olend evropalaižiden kaikenaigaižid eländpunktoid nügüdläižen Kanadan territorijal.
Kanz
vajehtaŽak Kartje oli arvostadud merimez' i nai koditahondas vl 1520, Meri Ketrin de Granš oli hänen ak sijaližes elitaspäi.
Homaičendad
vajehta- ↑ Deutsche Nationalbibliothek Record #118668633 // Integrated Authority File — 2012—2016.