Kuk Džeims

(Oigetud lehtpolelpäi Džeims Kuk)

Džeims Kuk (angl.: James Cook; sünd. 7. kül'mku 1728, Marton-külä, Midlsbro, Anglii, Sur' Britanii — riktud 14. uhoku 1779, Havajad-sar' läz Kealakekua-merikarad, Havajad) oli britanijalaine edelmatkai, tedoidai, merimatkadai, sodamerimez' (kapitan). Sädi navigacijan kartoid, tedoiži Kanadan päivnouzmašt randištod (Njufaundlend) i Tünen valdmeren tundmatomid randoid.

Kuk Džeims
angl.: James Cook
Портрет
radmižen toižend:

maadeavastaja, kartograaf, mereväeohvitser, seafarer, botanikantedai

sündundan dat:

27. reduku 1728(1728-10-27)[1][2]

sündundan sijaduz:

Marton[d], Anglii, Suurbritannia kuningriik[d][3][4]

valdkund:

 Suurbritannia kuningriik[d][5]

kolendan dat:

14. uhoku 1779(1779-02-14)[6][7][8][9][10][11][12][13][14][1][2] (50 vot)

kolendan sijaduz:

Kealakekua laht[d], Hawaii saared[d][15]

mam:

Grace Pace[d]

avtograf:

 Kuk Džeims VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš VikiPurde
ezmäine, kahtenz' da koumanz' Kukan ekspedicijad,
keskustoikaz pird — hänen surman jäl'ghe

Biografii

vajehta

Džeims Kuk oli sündnu gollän šotlandijalaižen manmehen kanzha viden lapsen kesken. Openui Greit Aiton-külän školas (nüg. muzei) viž vot, sid' kändihe tatan abunikaks, hän sai ferman ohjandajan radnikust sil aigal. 18-voččel pauksihe meriprihačuks kivihilen «Gerkules»-torguindlaivha, ujui Njukaslaspäi Londonha da tagaz kaks' vot, openui iče ühten aigan, lugi kirjoid.

Kändihe Britanijan kunigazližen sodamerilaivišton ühtnijan vspäi 1755, ühtni Seičemevoččehe sodaha. Radnikoiči Kanadas, šingoti navigacijan mahtoid Ph. Lavrentijan-jogen farvateras i abuti anastada Kvebekad francijalaižil.

Merimatkad

vajehta

Koume merimatkad oli mirus ümbri, kaik oficialižed, oli oigetud Britanijan Admiraludel, ujuihe tedomehidenke. Niiden aigan Kuk tedoiži Avstralijan, Uden Zelandijan, Aläskan da Britanižen Kolumbijan randoid avaron evropižen kundusen täht. Kožui sijaližidenke heimoidenke, löuzi mahtoid cingad vaste.

Oli nainu vl 1762. Elizabet Batts-ak sünduti hänele kuz' last, Džeims-poig oli elänu kaikiš hätkemb (31 vodhesai).

Homaičendad

vajehta
  1. 1,0 1,1 NMVW-collection website
  2. 2,0 2,1 The Fine Art Archive — 2003.
  3. http://www.bbc.co.uk/history/domesday/dblock/GB-448000-513000/page/7
  4. Кук Джеймс // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохорова — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
  5. http://www.christies.com/lotfinder/books-manuscripts/captain-james-cook-and-captain-james-5605392-details.aspx
  6. Bibliothèque nationale de France BnF authorities: اوپن ڈیٹا پلیٹ فارم, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых даных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq məlumat platforması, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj, open data platform, плятформа адкрытых зьвестак, Усьтэм даннойёслэн платформазы, асыҡ мәғлүмәт платформаһы, açıq malümat platforması, açıq malümat platforması, ачык малюмат платформасы, öppen dataplattform, платформаи додаҳои боз, ачык кӧргӱзӱлердиҥ платформазы, гом бæрæггæнæнты платформæ — 2011.
  7. James Cook
  8. SNAC — 2010.
  9. Lundy D. R. The Peerage
  10. Find a Grave — 1996.
  11. Babelio — 2007.
  12. University of Toronto, Laval University Dictionary of Canadian Biography, Dictionnaire biographique du Canada / G. Brown, D. Hayne, F. Halpenny et al. — UTP, Presses de l'Université Laval, 1959. — ISSN 0420-0446; 0070-4717
  13. Brockhaus Enzyklopädie
  14. Store norske leksikon — 1978. — ISSN 2464-1480
  15. Amazon.com