Botanik

Botanik (amuižgrek.: βοτανικός botanikos «kazmusihe sidodud», amuižgrek.: βοτάνη botani-sanaspäi «hein», «kazmuz») om tedo kazmusiš, biologijan jaguz.

Botanik mülütab kazmusiden registracijad i ümbrikirjutandad, katačheinän Athyrium filix-femina-erikon gerbarijan ozuteseks

Botanikantedajad tedoitas kazmusid.

Šingotesen istorii

Äjad andmused kazmusiš oliba tetabad istorijanedeližile ristituile, sikš miše heiden elo oli sidodud niihe ližakahiže ahthas (kävutihe somäks i zelläks), i mahtushe erištamha morijoišpäi. Aristotelän Teofrast-openik (371−286 EME) pani botanikan alust tedoks, hän ühtenzoiti sistemaks maižandusen, medicinan praktikan tedoid i antikaigaižiden tedomehiden töid neciš sferas. Rimalaine Plinii Vanhemb-londusentedoidai ümbrikirjuti hüvin ičeze «Londuseližes istorijas» läz tuhad kazmusiden erikod.

Uz' mel'hetartuz tedoho zavodihe Amerikan kazmusiden avaidusenke evropalaižiden täht. 17.-18. voz'sadal botanik formitihe tedoiden kazmusiš sistemaks, Karl Linnei sädi biologišt klassifikacijad. Botanikan nügüd'aigaižen šingotesen pird om sen jagusiden ühtistuz da integracii, citologijan, anatomijan i biohimijan metodoiden avar kävutand erigoičemha da harakterizuimha kazmusiden taksonoid.

Tedoidusiden predmet

Botanik tedoidab nenid problemoid: kazmusiden südäimižen da irdpol'žen sauvondan kaskused (morfologii i anatomii), sistematik, šingotez geologižiden pordoiden aigan (evolücii), heimsidod (filogenez), enččen i nügüd'aigaižen levigandusen man pindadme eriližused (kazmusiden geografii), kosketused ümbrištonke (kazmusiden ekologii), kazmuzkatken sauvond (fitocenologii, vai geobotanik), otandan ižandushe voimused da ted (ekonomine botanik).

Botanikan jagused oma tedoidusen objektoiden mödhe: fikologii (al'gologii) — tedo šoll'oiš, mikologii — seniš, lihenologii — karpkiš, briologii — samloiš da tž.. Mikrobiologii tedoidab penikaižid organizmid, kazmusiden valdkundaspäi tobjimalaz (bakterijad, aktinomicetad, erased sened i šoll'od). Fitopatologii om tedo kazmusiden läžundoiš, ned kuctas virusoil, bakterijoil i senil.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.