Borii

Borii (Bh — bohrium latinan kelel) om 107nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan laptalagruppas, VIIB), tabluden seičemendes periodas.

Borii

107	2 13 32 32 18 8 2
Bh 270
Borii

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole borijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element. Sädihe vaiše severt-se atomoid kaikuččes südäitukreakcijas, čihodase teravas.

Himižikš borii om renijan gomologan tedoidusiden mödhe.

Avaiduz

Germanižiden fizikantedomehiden grupp Jügedoiden ioniden institutaspäi (Darmštadt) avaiži borijan vl 1981 izotopaks nomer 262, sädi vismutaspäi-209 i hromaspäi-54. Nevondkundaližiden tedomehiden grupp Dubnaspäi tedoiži sidä-žo reakcijad vl 1976, no ei voi todištada elementan sündundad tarkoikti α-čihodamižen märičendan varmdan metodikan olmatomuden tagut sil aigal.

Vl 1997 rahvahidenkeskeine IUPAC-organizacii nimiti elementad danižen Nil's Bor-fizikantedomehen kanzannimen mödhe.

Fizižed ičendad

Borii om radioaktivine päličmänendmetall.

Atommass — 270. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 37,1 g/sm³ (ezimeletaden).

Vodele 2010 kaik om üks'toštkümne avaitud izotopad 260..262, 264..267, 270..272 da 274 atommassanke, i niiden üks'jäine izomär (262-izotopan, 13,2 ms pol'čihodamižen pordonke, kändase dubnijaks-258). Kaikiš hätkemb eläi izotop om ²⁷⁰Bh (T_½=2,4 minutad), sid' ²⁷⁴Bh (57 sekundad) i ²⁶⁷Bh (22 sekundad). Izotopad 260, 265..267, 270..272 i 274 hajetas α-čihodamižen kal't, izotopad 261 i 264 — α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, borii-262 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't. Izotopad 260, 265..267, 270..272 i 274 kändasoiš dubnijaks, izotopad 261 i 264 nomeranke — dubnijaks i erazvuiččikš elementoikš, borii-262 — dubnijaks, siborgijaks i erazvuiččikš elementoikš.

Irdkosketused

• Borii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz borijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)