Žirinovskii Vladimir
Vladimir Vol'fovič Žirinovskii (ven.: Владимир Вольфович Жириновский; sünd. 25. sulaku 1946, Alma-At, Kazahstanan NST, NSTÜ — kol. 6. sulaku 2022, Moskv, Venälaine Federacii) oli tetab nevondkundaline i venämalaine valdkundmez'.
Žirinovskii Vladimir | |
Vladimir Žirinovskii vn 2009 sügüz'kus | |
nimi sündundan jäl'ghe: |
ven.: Владимир Вольфович Эйдельштейн |
---|---|
radmižen toižend: | |
sündundan dat: | |
sündundan sijaduz: | |
valdkund: | |
kolendan dat: | |
kolendan sijaduz: | |
avtograf: | |
Žirinovskii Vladimir VikiAitas |
Mez' radoi Valdkundaližen Duman varaezimehen (2000−2011). Venäman liberaliž-demokratižen partijan (VLDP) alusenpanii da ezimez' ičeze surmhasai, Evropan Ministrišton parlamentižen assamblejan delegat (1996−2008). Žirinovskii ühtni Venäman Prezidentan valičendoihe kuz' kerdad (1991, 1996, 2000, 2008, 2012, 2018).
Biografii
vajehtaTuleban aigan politikanmez' openui i lopi opendust Almatin keskškolas nomer 25 Dzeržinskijan nimed. Vll 1964−1970 Žirinovskii sai üläopendust Päivnouzmman keliden institutas (Azijan i Afrikan maiden institut vspäi 1972, Moskvan valdkundaližen universitetan pala) «Turkan kel' da literatur»-specializacijanke. Vll 1965−1967 openui Marksizman-leninizman universitetas mugažo, sen rahvahidenkeskeižiden kosketusiden fakul'tetas. Institutan jäl'ghe služi armijas. Vll 1972−1977 mez' openui MVU:s Lomonosovan nimed toižen kerdan, sen ehtaližes palakundas, i sai juridišt opendust.
Žirinovskii zavodi oficialižen politižen radmižen vl 1988. Mez' mahtoi pagišta nelläl kelel venäkelen ližaks: anglijan, francijan, saksan i turkan kelil.
Homaičendad
vajehta- ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ The Fine Art Archive — 2003.
- ↑ 5,0 5,1 https://www.themoscowtimes.com/2022/04/06/vladimir-zhirinovsky-far-right-court-jester-of-russian-politics-dies-at-75-a77240
- ↑ 6,0 6,1 Collins C. Encyclopædia Britannica
- ↑ Ушел из жизни Владимир Вольфович Жириновский — 2022.
- ↑ Discogs — 2000.
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |