Avaita pämenü
Stroncijan palaine.
38
0
0
2
8
18
8
2
Sr
87,62
Stroncii

Stroncii (Srstrontium latinan kelel) om 38nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahtendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahtenden gruppan päalagruppas), tabluden videndes periodas.

Stroncii om levitadud londuses keskmäras, sen pala Man kores om 0,014% massan mödhe (23nz' sija), litosferas — 0,045%. Metall om lujas aktivine himižešti, i sikš ei voi löuta sidä londuses puhthas olendas. Vl 1808 anglijalaine Hemfri Devi-himik sai puhtast stroncijad ezmäižen kerdan. Nimituz libub stroncianit-mineralaspäi, löutihe sidä Šotlandijan Strontian-külänno (šotl.-kel't.: Sron an t-Sìthein).

Fizižed ičendadRedaktiruida

Stroncii om pehmed tagokaz plastine hobedaižvauged muglmametall.

Atommass — 87,62. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 2,54 g/sm³. Suladandlämuz — 1050 K (777 C°). Kehundlämuz — 1650 K (1377 C°).

Stabiline stroncii kogoneb nelläs izotopaspäi: 84Sr (0,56%), 86Sr (9,86%), 87Sr (7,00%), 88Sr (82,58%). Tetas 29 radioaktivišt izotopad 73..83, 85, 89..105 atommassanke, i niiden 6 izomärad.

Himižed ičendadRedaktiruida

Stroncijan muigotandmär om +2 ühtnendoiš. Reagiruindan ičendad oma kal'cijan pojavad. Teravas reagiruib vedenke i metallatomižidenke substancijoidenke, muigotub il'mas pakuiženke kerthenke. Läz ei ole muglreakcijoid. Stroncijan tuhk voib süttuda iče il'mas, mugažo metall palab il'mas huldutamižen aigan.

KävutandRedaktiruida

Londuseline stroncii om toksine vähän, kävutase metallurgijas i pirotehnikas, i ei pida segoitada sidä radioaktivižidenke izotopoidenke. Ottas kävutamižhe irgäd stroncijad uranan endištandan reakcijas. Tehtas kaikenaigaižid magnitoid, stroncijan hapanduz ottase keramižen üläveimen palaks.

IrdkosketusedRedaktiruida