Restoran (franc. kelespäi restaurer — «endištada», «vahvištada») om kundaližen sömižen edheotand sömižiden avaronke assortimentanke, pakitoittud da firmižid emägusid mülütaden.

Restoran Deventeras, Alamad

Erištadas restoranoid znamasižikš rahvahaližen keitimen polhe, arvoiden i formitesen mödhe, om äi holitesen mahtusid. Kiruhsömän restoranad oma odvad da sured, ratas päivesen tobjad palad. Kanzaližed i lüks-klassan edheotandad slokosttäs ičeze klijentan täht päpaloin. Om restoranoid suridenno organizacijoidenno, adivpertiš. Erased aluzkundad anttas vaiše murgn'ant, toižed avaidasoiš longispäi, ratas öližel aigal-ki. Om restoranoid zaloita, ned ratas emägusen tondha näht.

Restoran anglijankel'žiš maiš om mitte taht sömsija-ki.

Istorii

vajehta

Ezmäižed restoranad radoiba Kitain territorijal Tan-dinastijan aigan (ohjandiba vll 618−906). Ned sünduiba vastamha jogahižen klientan sömtahtoid, kudambad oliba erazvuiččed lujas. Aigan mändes restoranad kändihe specializirujikš.

Päivlaskmman maiš pojavad edheotandad oliba traktirad i tavernad amuižes mirus völ, no ned holitiba matknikoid päpaloin. Ezmäižed restoranad Päivlaskmmas radaškanziba Francijas 18. voz'sadan lopus, niiš elokahusen nell' tarbhašt palad oliba: čomad zalad, melevad oficiantad, valitud i korgedladuine söm. Restoranad saiba levigandust Venäman imperijas 19. voz'sadan ezmäižes nelländeses i radoiba adivpertiš vaiše.

Homaičendad

vajehta


  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.