Plazm om paloin vai täuzin ioniziruidud gaz, miččes pozitivižiden i negativižiden elektrovägiden kinktuded oma ani ühtejiččed.[1]

Plazmlamp. Ozutab erasid kaikid koverikahambiš il'mehišpäi, filamentacijad-ki. Plazman lämoi tehnus elektroniden sirdändan tagut üläenergižes olemižespäi olemižhe madalanke energijanke rekombinacijan ionidenke jäl'ghe. Nece process vedab sädegoitushe, kudamban spektr sättub noustatadud gazale.

Plazm (grek.: πλάσμα «sädud käzil», «čomitanus») om paloin vai täuzin ioniziruidud gaz, kudamb om neitraližiš atomišpäi (vai molekuloišpäi) i vägitadud henegišpäi (ionišpäi i elektronišpäi). Plazman kaikid tärktamb eričuz om sen kvazineitraližuz. Nece znamoičeb, miše pozitivižiden i negativižiden vägitadud henegiden mülündkinktuded tuldas ani kohtaižushe.

Erašti nimitadas plazmad substancijan nelländeks (kovan, nozolan da gazanvuiččen jal'ghe) agregatižeks olendaks.

Nellänz' substancijan olemine om avaitud Vil'jam Kruksal vl 1879 i om nimitadud «plazmaks» Irving Lengmüral vodes 1928, voib olda, «veren plazman» kartte. Lengmür oli kirjutanu:


Heittes avarust elektrodoiš ümbri, kus sijadase eraz-se elektroniden lugumär, ionad da elektronad oma ioniziruidud gazas ani kohtaižiš lugumäriš, sen tagut sisteman ühthine elektrovägi om lujas vähä. Mö kävutam «plazm»-tärtust, miše kuvitelda sen neitrališt aloveht, mitte om ioniš da elektronišpäi.


Antižed filosofad, Empedoklalpäi, vahvištoitiba, miše mir kogoneb nelläs augusespäi: maspäi, vedespäi, il'maspäi da lämoišpäi. Nece vahvištuz erasidenke lähenemidenke ühtes om kožui nügüdläiženke tedokacmusenke nellän agregatižen substancijan olemižen poliš, i plazmale, tetpas, lämoi om sättui[2]. Plazman eričused opendase plazman fizikal.

Nügüdläižiden kacmusiden mödhe, mirun substancijan fazaolemine om plazm ičeze enambištos (massal läz 99,9 %).[3]

Kaik tähthad oma plazmaspäi, sen ližaks avaruz niiden keskes om täuttud plazmal, hot' harvetud-ki lujas (muga nimitadud tähtazkeskeine avaruz).

HomaitusedRedaktiruida

  1. Физический энциклопедический словарь. Гл. ред. А. М. Прохоров. Ред. кол. Д. М. Алексеев, А. М. Бонч-Бруевич, А. С. Боровик-Романов и др. — М.: Сов. Энциклопедия, 1984. — Lp. 536. (ven.)
  2. . Жданов Владимир. Плазма // Кругосвет. — 2009. — 21. uhoku. (ven.)
  3. Жданов Владимир. Плазма в космосе // Кругосвет. — 2009. — 21. uhoku. (ven.)

IrdkosketusedRedaktiruida