Mail'man seičeme čudod (vai Amuižen mirun seičeme čudod) om kul'turan kaikiš tetabambiden mel'heižtahoiden nimikirjutez Oikumenas.

Klassine nimikirjutezRedaktiruida

Čud Sädandan aig Taho Tegijad Murenduz Sauvusen ezimäričend
Heopsan piramid 2540. voz' e.m.e. Giz (Egipt) Egiptalaižed Üks'jäine «čudoišpäi», kudambad jäiba meiden päivihesai Heops-faraonan kaumuz
Semiramidan rippujad sadud 600. voz' e.m.e. Vavilon (Irak) Vavilonalaižed Jäl'ges 1. voz'sadad e.m.e. Sur'veded murenziba alusen i sauvuz longoiše Oliba tehtud Navuhodonosor II-car'akan täht.
Zevsan kuvapatsaz Olimpijas 435. voz' e.m.e., skul'ptor Fidii Olipmii (Grekanma) Grekalaižed 5.-6. voz'sadad Paloi Konstantinopoliš lämoipalon Ippodromal aigan 5. voz'sadal. Zevsan statui jumalanpertiš Olimpijas
Artemidan pühäpert' Efesas 550. voz' e.m.e. Efes (Turkanma) Grekalaižed, persijalaižed 370. voz' e.m.e.
356. voz' e.m.e. (Gerostratal)
vai n.e. 262. voz' (gotoil)
Lämoipalo Oli saudud Artemida-jumalanneiččen oiktastuseks
Mavzolei Galikarnasas 351. voz' e.m.e., arhitektor Pifei Galikarnas (Turkanman suvipäivlaskmas) karijalaižed, persijalaižed, grekalaižed 1494. voz' Manrehkaiduz; varazihe: alused, arhetekturižed fragmentad; Britanijan muzejas LondonasMavsolan i hänen akan Artemisijan statujad, rel'jefad, levoiden statujad Oli saudud kuti kaummuštpacaz Karijan carile Mavsolale hänen akal Artemisijal.
Rodosan Koloss 292. i 280. voziden e.m.e. keskes Rodos (Grekanma) Grekalaižed 224. (vai 226.) voz' e.m.e.
bronzaine korpus oli demontiruitud vodel 654 e.m.e.
Manrehkaiduz Oli seižutadud Hares-skul'ptoral, miše varata hoštuz Rodosan vägestuses Demetrii Poliorketan päl (304. voz' e.m.e.)
Aleksandrijan majak 3. voz'sada e.m.e. Aleksandrii (Egipt) Grekalaižed, Ptolomejan dinastii 303. voz' e.m.e. — 1480. voz' m.e. (varazihe vhesai 1783) Manrehkaiduz Necen majakan lämoi oli lujas tarbhaine laivujundale.

Kacu mugažoRedaktiruida

HomaičendadRedaktiruida


  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.