Mail'man seičeme čudod (vai Amuižen mirun seičeme čudod) om kul'turan kaikiš tetabambiden mel'heižtahoiden nimikirjutez Oikumenas.

Klassine nimikirjutezRedaktiruida

Čud Sädandan aig Taho Tegijad Murenduz Sauvusen ezimäričend
Heopsan piramid 2540 voz' e.m.e. Giz (Egipt) Egiptalaižed Üks'jäine «čudoišpäi», kudambad jäiba meiden päivihesai Heops-faraonan kaumuz
Semiramidan rippujad sadud 600 voz' e.m.e. Vavilon (Irak) Vavilonalaižed Jäl'ges I voz'sadad e.m.e. Sur'veded murenziba alusen i sauvuz longoiše Oliba tehtud Navuhodonosor II-car'akan täht.
Zevsan statui Olimpijas 435 voz' e.m.e., skul'ptor Fidii Olipmii (Grekanma) Grekalaižed V—VI vs. Paloi Konstantinopoliš lämoipalon Ippodromal aigan V voz'sadal. Zevsan statui jumalanpertiš Olimpijas
Artemidan jumalanpert' Efesas 550 voz' e.m.e. Efes (Turkanma) Grekalaižed, persijalaižed 370 voz' e.m.e.
356 voz' e.m.e. (Gerostratal)
vai n.e. 262 voz' (gotoil)
Lämoipalo Oli saudud Artemida-jumalanneiččen oiktastuseks
Mavzolei Galikarnasas 351 voz' e.m.e., arhitektor Pifei Galikarnas (Turkanman suvipäivlaskmas) karijalaižed, persijalaižed, grekalaižed 1494 voz' Manrehkaiduz; varazihe: alused, arhetekturižed fragmentad; Britanijan muzejas LondonasMavsolan i hänen akan Artemisijan statujad, rel'jefad, levoiden statujad Oli saudud kuti kaummuštpacaz Karijan carile Mavsolale hänen akal Artemisijal.
Rodosan Koloss 292 i 280 voziden e.m.e. keskes Rodos (Grekanma) Grekalaižed 224 (vai 226) voz' e.m.e.
bronzaine korpus oli demontiruitud vodel 654 e.m.e.
Manrehkaiduz Oli seižutadud Hares-skul'ptoral, miše varata hoštuz Rodosan vägestuses Demetrii Poliorketan päl (304 voz' e.m.e.)
Aleksandrijan majak III voz'sada e.m.e. Aleksandrii (Egipt) Grekalaižed, Ptolomejan dinastii 303 voz' e.m.e. — 1480 m.e. voz' (varazihe vhesai 1783) Manrehkaiduz Necen majakan lämoi oli lujas tarbhaine laivujundale.

Kacu mugažoRedaktiruida

  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.