Avaita pämenü
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Puhtaz indii.
49
0
0
3
18
18
8
2
In
114,818
Indii

Indii (Inindium latinan kelel) om 49nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan päalagruppas), tabluden videndes periodas.

Element vasttase Man kores koume kerdad paksumb mi hobed, indijan pala — 0,21 grammad tonnas, voib löuta sidä puhthas olendas. Germanijalaižed Ferdinand Raih- i Teodor Rihter-himikad avaižiba indijan vl 1863 spektroskopijal, erigoitiba puhtast metallad vodes sen jäl'ghe. Om nimitadud indigo-mujun jonon spektras tagut.

Fizižed ičendadRedaktiruida

Indii om tagokaz, lujas pehmed hobedaižvauged metall. Kändase üläveimeks 3,41 K lämudel.

Atommass — 114,818. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,31 g/sm³. Suladandlämuz — 429,75 K (156,6 C°). Kehundlämuz — 2345 K (2072 C°).

Londuseline indii kogoneb kahtes izotopaspäi: stabiline 113In (4,29%) i β-vähänradioaktivine 115In (95,71%, T½ — 4,4 × 1014 vot). Sen ližaks tetas 37 ratud radioaktivišt izotopad 97..112, 114, 116..135 atommassanke i niiden 47 izomärad.

Himižed ičendadRedaktiruida

Indijan himižed ičendad lujas koskudas alüminijan da gallijan ičendoihe. Eile reakcijoid muglidenke. Muigotandmär oleleb +1..+3. Palab siniženke leskusenke il'mas enamba 800 C° lämudel i sädab hapandust.

Samine da kävutandRedaktiruida

Sadas indijad cinkan kivendon ümbriradmiženke tobjimalaz. Kävutadas metallan enamba pol't tehmaha sensorekranid. Pätegijad vl 2016 — Kitai (290 tonnad) i Suvikorei (195 tonnad), arv — 240 US$ kilogrammas (2016).

Ei ole löutud indijan biologišt rolid.

IrdkosketusedRedaktiruida