Dobrič (bolg.: Добрич) om lidn Bolgarijan pohjoižpäivnouzmas. Se om Dobričun agjan administrativine keskuz.

Dobrič
Добрич
Lidnanznam
Valdkund Bolgarii
Eläjiden lugu (2016) 90,953 ristitud
Pind 109,02 km²
Dobrič Добрич
Pämez' Jordan Jordanov
(2015—)
Telefonkod +359−58
Aigvö tal'vel UTC+2,
kezal UTC+3

Istorii

vajehta

Eziauguižen eländpunktan aluz oli Ezmäižen Bolgarijan car'kundan aigan (10. voz'sada), pečenegad paniba sidä mantazole 11. voz'sadal. Nügüdläine eländpunkt om olmas 16. voz'sadaspäi, ezmäi kuti Kuruskelä-külä, sid' turkan Hadžioglu-Pazardžik-lidn. Vl 1882 udesnimitihe Dobrič:uks. Vll 1916−1940 lidnan nimituz oli Bazaržik Romanijan palaks. Vll 1949−1990 nimitihe Tolbuhin:aks.

Dobrič šingotase erazvuiččel sömtegimištol, omblendal i kengiden tehmižel.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase 225 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Sofii-pälidnhasai om 380 km päivlaskmha orhal vai 480 km avtotedme. Sadas jondvet mareiguišpäi i lähižiš vezivaradimišpäi. Lähembaine järed lidn da meriport om Varn 50 km suvhe avtotedme.

Klimat om subtropine kuivahk. Heinkun i elokun lämuz om +24,2 C°, vilukun +1,2 C°, voden keskmäine lämuz om +13,2 C°. Paneb sadegid 537 mm vodes, läz tazomäras sezonidme, 35..56 mm kus.

Eläjad

vajehta

Vl 2011 eläjiden lugu oli 91 030 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 116 066 ristitud vl 1991.

Rahvahad (lidnan eläjad, enamba 0,4% vl 2011): bolgarijalaižed — 80,9%, turkad — 7,5%, čiganalaižed — 2,7%, toižed rahvahad — 0,6%, rahvahuden ozutandata — 8,3%.

Tetabad sündnuded

vajehta
  • Adriana Budevskaja (1878−1955) — Bolgarijan rahvahan aktris.
  • Dora Gabe (1886−1983) — bolgarine runokirjutai naine.
  • Preslava (sünd. 1984) — Bolgarijan pajatai popfolk-stiliš.

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta