De Goll' Šarl'
Šarl' de Goll' (franc.: Charles de Gaulle [ʃaʁl də ɡol]), täuz' nimi Šarl' Andre Žozef Mari de Goll' Majo (franc.: Charles André Joseph Marie de Gaulle Maillot; sünd. 22. kül'mku 1890, Lill', Francii — kol. 9. kül'mku 1970, Kolombe le Döz Egliz-kommun Francijan pohjoižpäivnouzmas, om mahapandud sigäna-žo) oli Francijan 18. prezident jenaralan arvonke.
De Goll' Šarl' | |
franc.: Charles de Gaulle | |
Šarl' de Goll'-jenaral vl 1945 | |
nimi sündundan jäl'ghe: |
franc.: Charles André Joseph Marie de Gaulle |
---|---|
radmižen toižend: |
riigimees, memuarist, military theorist, ohvitser, politikanmez' |
sündundan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
sündundan sijaduz: | |
valdkund: | |
kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
kolendan sijaduz: | |
tat: | |
mam: | |
avtograf: | |
De Goll' Šarl' VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš |
Biografii
vajehtaŠarl' oli sündnu patriotižhe katoližhe kanzha. Anri de Goll'-tat (1848−1932) oli filosofijan i literaturan professoran, De Golliden bajarišton rodul, Žanna Majo (1860−1940) — mam, kodiemäg. Koume velled da sizar oli Šarlil.
Om Parižan Stanislavan privatižen katoližen kolledžan i Sen-Siran sodaškolan pästnikan, möhemba radoi opendajan siš kapitanan arvonke. Vll 1922−1924 openui Parižan Üläsodaškolas.
Valdkundaline radnikoičend
vajehtaDe Goll' ühtni Ezmäižen i Toižen mail'man sodoihe, Alžiran sodaha ripmatomudes (1954−1962). Sädi äi teoretižid kirjutisid sodatös 1930-nzil vozil. Radnikoiči Francijan ohjastuses vspäi 1932 i služi armijas oficeraks. Radoi Francijan Pordaigaližen ohjastusen ezimehen (3. kezaku 1944 — 20. viluku 1946) i oli Francijan Vastustusen lideraks sodan aigan.
Jenaral oti Francijan Ministrišton ezimehen i kaičendministran radnikusid ühten aigan (1. kezaku 1958 — 8. viluku 1959), sid' radoi Francijan prezidentan 10 vot (8. viluku 1959 — 28. sulaku 1969). De Goll' vajehti Rene Kotid (4. Tazovaldkund) i oli Videnden Tazovaldkundan ezmäižeks prezidentaks, Žorž Pompidu radoi jäl'geližeks prezidentaks.
Kanz
vajehtaOli nainu vs 1921 sulakun 7. päiväspäi, eliba Ivonna de Goll'-akanke (neiččel Vandru, 1900−1979) Šarlin surmhasai. Sündutihe Filipp-poigad, Anna- i Elizabet-tütrid.
Homaičendad
vajehta- ↑ 1,0 1,1 Deutsche Nationalbibliothek Record #118537849 // Integrated Authority File — 2012—2016.
- ↑ Charles André Joseph Marie De Gaulle — ministère de la Culture.
- ↑ 4,0 4,1 SNAC — 2010.
- ↑ 5,0 5,1 Find a Grave — 1996.
- ↑ 6,0 6,1 filmportal.de — 2005.
- ↑ 7,0 7,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 8,0 8,1 Store norske leksikon — 1978. — ISSN 2464-1480
- ↑ 9,0 9,1 TracesOfWar
- ↑ 10,0 10,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 11,0 11,1 GeneaStar
- ↑ 12,0 12,1 Catálogo de autoridades BNMM
- ↑ 13,0 13,1 National Library of Brazil — 1810.
- ↑ 14,0 14,1 Biblioteca Nacional de España — 1711.
- ↑ 15,0 15,1 Bibliothèque nationale de France — 1537.
- ↑ 16,0 16,1 Saksamaa Rahvusraamatukogu — 1912.