Džoul' Džeims Preskott
Džeims Preskott Džoul' (angl.: James Prescott Joule [dʒuːl]; sünd. 24. tal'vku 1818, Solford-lidn, Anglii, Sur' Britanii — kol. 11. reduku 1889, Seil-lidn, Anglii, Sur' Britanii) oli britanine fizikantedomez' termodinamikan i elektromagnetizman agjoiš. Todesti energijan varadusen käskust kodvil.
Džoul' Džeims Preskott | |
angl.: James Prescott Joule | |
Džeims Džoulän fotokuva «Britain's Heritage of Science»-kirjaspäi, tegijad Arthur Shuster i Arthur E. Shipley, London, 1917 | |
radmižen toižend: | |
---|---|
sündundan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 199. real: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). |
sündundan sijaduz: | |
valdkund: | |
kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 199. real: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). |
kolendan sijaduz: | |
tat: | |
mam: | |
Džoul' Džeims Preskott VikiAitas |
Biografii
vajehtaDžeims oli sündnu oludtegimen elokahan pidajan kanzha, sai augopendust kodiš. Džon Dal'ton-tedomez' oli prihan opendajan, andoi tedoid elementarižes matematikas, fizikas i himijas. Vll 1833−1854 Džeims Džoul' ühtni oludtegimen ohjandushe, kuti tedotöiden-ki tehmižhe.
Tedoradmine
vajehtaVll 1840−45 Džoul' tedoizi elektromagnetizman nägusid, i vl 1841 avaiži Džoulän — Lencan käskust. Vl 1847 tegi tundmust Uil'jam Tomsonanke (Kel'vin-lordanke), i hö ratas ühtes äjan, sädihe lämuden termodinamižen pordhišton. 1840-nziden voziden lopus Džoulän tedotöd saihe arvostust, i vl 1850 tedomez' oli valitud Londonan kunigazližen sebran todesižeks ühtnijaks.
Džoulän 97 tedotöd (sidä kesken läz 20 sebrahišt) oma publikoitud vn 1884−1887 kaks'tomaižes pästandas Londonas. Töiden znamasine pala om kodvan i märičendan ladimišton paremboičendas.
Kanz
vajehtaVl 1847 Džoul' nai, Amelija Graims oli hänen ak. Poig da tütär sünduihe naimiželos, vl 1854 Amelija koli.
Mušt
vajehtaEnergijan märičendühtnik om nimitadud Džoulän muštoks — džoul'. Vl 1970 Kudmaižen tagapolen krater om nimitadud Džouläks.
Ištujan tedomehen muštnik om sijatud Mančesteran ratušha.
Homaičendad
vajehta- ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 3,0 3,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 4,0 4,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ 5,0 5,1 www.accademiadellescienze.it
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ 8,0 8,1 Pas L. v. Genealogics — 2003.