Amuine Grekanma (amuižgrek.: ῾Ελλάς Hellás «Ellad», Grekanman nimituz nügüd'-ki) oli Amuižen mail'man civilizacii nügüdläižen Grekanman territorijal: Balkanan pol'saren suvi i Egeižen meren basseinan sared päpaloin. Oli olmas läz üht tuhad vozid. Sädi kolonijoid Keskmeren kaikedme randištodme. Valatoiti lujas Rimalaižen imperijan šingoteshe. Vizantijan imperii kändihe Amuižen Grekanman jäl'ghetulijaks.

Amuižen Grekanman päterritorii 8.-5. voz'sadoil edel meiden erad, lidnad-polisad oma oiktalpäi, heimoiden tahondad — huralpäi.

Territorii oti kuivman tuhandest, no Man kümnendez ristituid eli Amuižes Grekanmas. Amuižgrekan mifologii oli kul'turan aluseks.

Istorijan pordod

vajehta

Jagadas Amuižen Grekanman istorijad koumeks pordoks:

  • Kritan da Mikenan civilizacii (30.-12. voz'sadad EME): Minoine (Krit) i Elladan (Balkanine Grekanma) civilizacijad.
  • Polisine pord (11.-4. voz'sadad EME): Gomeran (edelpolisine, 11.-9. voz'sadad), Arhaine Grekanma (8.-6. voz'sadad), Klassine Grekanma (5.-4. voz'sadad).
  • Ellinistine pord (4.-1. voz'sadad EME): ühtenz' ellinistine pord (vll 334−281, Aleksandr Makedonijalaižen imperijaspäi), kahtenz' (281−150) i koumanz' (vll 150−30 EME).

Amuine Rim ališti Grekanmad 2. voz'sadan EME aigan i kändi Ahai-provincijaks, Afinad kaičiba joudjaližen lidnan oiktust. «Grekalaižed»- i «Grekanma»-nimitused sünduiba niiden rimalaižiš nimitusišpäi.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta


Irdkosketused

vajehta
  Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.