Šajenan kel'

Šajenan kel' (ičeze nimituz om Tsêhesenêstsestotse «meiden karččed», «mijalaššed») om Pohjoižamerikan indejalaižen šajennad-rahvahan kel'. Pagištas amerikaižiš Montan- da Oklahom-štatoiš. Kel' mülüb algan kel'kundan algonkinižihe kelihe.

Kelen agglütinativine morfologii om koverikaz, kuti toižil algonkinižil kelil.

Kirjkel' om latinan kirjamišton pohjal.

Tämbäine situacii

Kavütadas kel't pohjoižen šajenn-heimon rezervacijas Montan-štatas. Vl 2013. sigä oli läz 1700 pagižijad (täuz'kaznuded ristitud päpaloin), kudambad kävutiba kel't kodiš. Oklahom-štatas oli 400 vanhad pagižijad sen-žo voden andmusiden mödhe. Ei ole kaikiš nügüdläižembid andmusid kelen pagižijoiden lugun polhe. Rahvahan ühthine lugu om 13,5 tuhad ristituid (2009), heišpäi 5,5 tuhad elädas Montanas, 8 tuhad — Oklahomas. Rahvahan ezitajad mamankeleta pagištas angljan kelel.

Vn 2017 «Vihankandajad»-fil'mas lodu šajenan kelel om olmas. Sen fil'man tegijad löuziba tezijoid hüvin heimon kel't da kul'turad ristituid da pauksiba heid, sikš nece lodu om todesine.

Kirjamišt

Šajenan kelen kirjamišt om sätud 19. voz'sadan lopus latinan kirjamištol pohjal. 1970−1980-nziš vozišpäi ⟨ts⟩-digraf kävutase z-kirjamen sijas.

Nügüd'aigan kirjamišt om mugoine:

• Aa Ee Hh Kk Mm Nn Oo Pp Ss Šš Tt Vv Xx ’

Virktas /h/-fonemad [e]- da [t]-kulundoiden keskes kuti s; sanudas h-kirjant [t]- da [k]-kulundoiden keskes kuti [ʃ] («š»): nėstona [nehtóna] «sinun sizar», nȧhtona [nahtóna] «veraz ristit».

Fonetik da fonologii

Šajenan kelen fonetik ei ole lujas koverikaz.

Sil om koume vokalid vaiše — o, a, e — no jogahišt voib sanuda erazvuiččenke tonanke. Kaik om viž tonad. Kävutadas znamoid jonoštamha niid: á, a, ė, ā, ô; no ei kirjutagoi niid paksus.

Konsonantad oma jäl'ghižed: [p], [t], [v], [s], [m], [n], [ʃ], [ʔ], [h], [k].

Morfologii

Personaližed pronominad tarttas verboihe kuti affiksad.

Šajenan keles om nell' personad (ühtenz', kahtenz', koumanz' da koumanz' edahaine; üks'lugus i äilugus) kuti toižiš algonkinižiš keliš, kaks' lugud (üks'lugu i äilugu), eläbad nimed da elotomad nimed; «mö»-sana voib znamoita «mö sinunke» vai «mö sinuta».

Pronominoiden ozutajad:

• ná- — ühtenz';
• né- — kahtenz';
• é- — koumanz'.

Erazvuiččed suffiksad voidas tartta niihe ozutajihe, oz. nátahpetame «Mö (minä da sinä) olem tobjad».