Avaita pämenü
Torad territorijoidme i vozidme.

Rahvahanikoiden soda AÜV:oiš (angl.: American Civil War, vai Pohjoižen i Suven soda) om voziden 1861 (12. sulaku)— 1865 (23. kezaku) soda nügüdläižen AÜV:oiden territorijal Ühtištusen (Pohjoine, 20 joudjad orjusespäi štatad + 4 röunanverišt štatad — «janki») i Amerikan Konfederativižiden Valdkundoiden (Suvi, 11 štatad orjusenke — «diksi»).

EziistoriiRedaktiruida

AÜV:oiden suvištatoiden erigoitmine zavodihe lähenemižespäi orjusen küzundonnoks. Orjuz oli aktualine uzil territorijoil Luizianan ostmižen tagut (1803) i sodan Meksikad vaste jäl'ghe (1846−1848). Pohjoižed štatad napriba kel'ta orjust kuti ei kožui azj valdkundan Konstitucijanke. Vspäi 1854 Tazovaldkundaline partii om olmas, orjusen tühjituz oli sen eziauguižeks metoks. Vl 1860 partijan Avraam Linkol'n-ühtnii kändihe prezidentaks i tedoti, miše kaikutte uz' štat linneb joudai orjusespäi, i umoiden maksutoi andlend (velgusižidenke arvoimižidenke) linneb todeks Päivlaskmaižen štatoiš.

Kaik nece ei tulend mel'he orjidenpidajile, hot' tegimištoližen Pohjoižen i agrarižen Suven ižandused oliba komplementarižed. Vn 1861 vilukus 6 štatad läksiba AÜV:oišpäi i 4. päiväl uhokud tedotiba Amerikan Konfederativižiden Valdkundoiden sädandas, sid' valitihe ičeze prezidentad da vahvištiba ičeze konstitucijad. Vn 1861 heinkus oli jo 11 mugošt štatad.

Jäl'gusedRedaktiruida

Rahvahanikoiden soda oti 620 tuhad ristituiden eloid, enamba 410 tuhad kadoiba tedmata, 412 tuhad eläjid oliba satatadud, ottihe plenha 618 tuhad ristituid. Nene lugud oma enamb mi kadod kaikuččes toižes sodaspäi AÜV:oiden ühtnendanke. Läz 2 tuhad torid tegihe sodan aigan, sidä kesken valdmerel. Avraam Linkol'n-prezident koli hänen rikondnaprindan tagut suvilaižen polespäi.

Sodan satusiden keskes oma AÜV:oiden vägestuz, orjusen likvidacii i Suven rekonstrukcii.

HomaičendadRedaktiruida