Heitämine (serial)
«Heitämine» vai «Likvidacii» (ven.: Ликвидация) — voden 2007 Venäman äiseriine čomamahtoline fil'm. Režissör — Ursuläk Sergei, sen süžetan pohjal om nevondkundaližen valdan borcuind banditjoukuid vaste voinan jäl'ghe vodel 1946 Odessas, Ukrainas.
Serialas om 14 serijad. Kaikuččen serijan aig om 44..46 minutad. Ezmaine ozutez oli Ukrainas, Inter-telekanalal, vodel 2007 redukun 21. päivän. Möhemba Venämas, Venäma-1-telekanalal.
Serijoiden nimikirjutez da kinotarin
vajehtaSerijoil eile nimitusid (muite «1nz' serii», «2nz' serii» i muga edemba).
Rolid
vajehtaOzutajiden jouk fotoidenke om «Venäman kino»-saital[1]:
- Maškov Vladimir — Gocman David Markovič, polkovnikan abunik (Odessan kriminaližen ecindan varapämez')
- Porečenkov Mihail — Krečetov Vitalii Jegorovič, major (Odessan voinümbrikan voinsudväritajan abunik);
- Men'šov Vladimir — Žukov Georgii Konstantinovič, Nevondišton Ühtištusen maršal
- Makoveckii Sergei — Petrov Fima («Fima-Pol'žid») (enzne vargaz-kormannik, Gocmanan sebranik)
- Lavronenko Konstantin — Čekan (Čekan Igor' Stanislavovič)
- Rappoport Ksenija — Kašetinskaja Ida, Čekanan naine
- Agurejeva Polina — Car'ko Antonina Petrovna, Krečetovan ak
- Krüčkova Svetlana — Pesä-tädi, Emmikan mam
- Semčev Aleksandr — Emmik (Emmanuil Gerševič)
- Makovskaja Beata — Cilä, Emmikan ak
- Nifontova Lika — Nora (Bruner Jelena), Gocmanan ak
- Spiridonov Nikolai — Miška-Karas' (Karasöv), Gocmanan poigindam
- Kirüščenko Aleksei — Mark
- Malaja Diana — Galä
- Lahin Jurii — Čusov-polkovnik (Odessan voinümbrikan südäitedištelusen pämez')
Toziazjad fil'man jäl'ghe
vajehta- Krasko Andrei, miččele ezmäks anttihe Fiman rol', zavodi kuvatas fil'mas, no koli laval fil'madamižen aigan[2]. Hänen sijas rol' anttihe Sergei Makoveckijale, fil'matud scenad fil'mzihe udes.
- Kahten zavodindserijan ezmäižen ozutesen päivän serial oti ekranoidennoks ülituseline kacujiden lugu[3] (Venämas dolä oli 42,8 %, reiting — 13,8 %).
Starinadamine
vajehtaVodel 2007 ühten aigan fil'manke sen pästihe bumagas — kaks'tomaine «Heitämine»-roman, Moskvan «Rosmen-Press»-painišt. Sen sädai om vaugedvenälaine kirjutai, istorijantedai i TV-vedai Bondarenko Väčeslav. Ezmäine romanan painuz pästihe sädajan nimeta painišton petusen tagut, sen aigan erased lugijad oliba lugenuded kinotarinantegijan Pojarkovan Aleksejan kirjan sädajaks. Vodel 2008 pästihe romanan toine painuz, siš petuz oli jo kohetud.
Roman sädihe literaturižen kinotarinan pohjal ühten aigan sen fil'madamiženke. Sikš miše kirjas äjad pirdad, miččid kinon režissör hül'gäiži fil'madamižen aigan, oma kaitud. Ozutesikš, kinotarinas i romanas Emmik koleb, a fil'man aigan — ei.
Sen ližaks, äi faktižid kinotarinan i sid' fil'man petusid om kohetud romanas. Sur' petuz 2-rangan intendantan polhe kohetud-ki, händast anttihe sudha Toižes Vaugedvenälaižes frontas vl 1943 (2-rangan intendantan arvnimi heitihe vl 1942 sulakus, a Toine Vaugedvenälaine front tehtihe vl 1944 uhokus).
Romanas om äi süžetan linijoid, miččid ei ole ni kinotarinas, ni fil'man aigan. Kirjas Krečetovan tegoiden istorii i motivacii om tarkkohtiš, sid'aig serialan kacujile se om ozoitez, kut Gocmanan kanzan istorii-ki.
Om mel'hetartus, miše romanan sädajal oma Odessan jured: Bondarenkon Väčeslavan ezitat, ezitatan tat da azitatan ded oliba Odessan igähižed eläjad.
Parodijad
vajehta- TV-programm: Sur' ero.
Nimi: «Kapituläcii».
Tegendan sija: Berlin, edehko Germanijan kapituläcijad (1945, keväz').
Pähenged: Štirlic (Gocman), Pol'fric-pastor (Šlag-pastor, Fima-Pol'žid), Adik (Gitler)[4]. - TV-programm: Ehtaline «Kvartal-95» (studijan nimi).
Nimi: «Koalicii».
Tegendan sija: Ukrain, Odess, 2000-den voziden toine pol'
Pähenged: Viktor Andrejevič (Juščenko Viktor, Ukrainan prezident), Julija Vladimirovna (Timošenko Julija, Ukrainan päministr), Vitä Janupončik (Janukovič Viktor, oppozicijan pämez'), Lucik (Lucenko Jurii, Südäiazjoiden ministrusen ministr), Senä (Jacenük Arsenii, Korktan Radan spiker), Lönä Mihalič (Černoveckii Leonid, Kijev-lidnan pämez')[5]. - TV-programm: Sur' ero.
Nimi: «Rikond».
Tegendan sija: Anglii, Gocman avaidab rikondazj Anglijan tetabiden ecijoidenke ühtes.
Fil'madamižen jouk
vajehta- Režissör-fil'madai: Ursul'ak Sergei
- Kinotarinantegii: Pojarkov Aleksei
- Operator: Suslov Mihail
- Muzikantegii: Lolašvili Enri
- Päprodjuserad: Kuznecov Aleksei, Popov Evgenii
- Prodjuserad: Dišdišän Ruben, Movsesän Aram, Danielän Sergei, Moroz Jurii
- Idei i fil'madamine: «Ded Moroz»-studii «Central Partnership»-ezipakičesen mödhe
Kacu mugažo
vajehta- Šul'ženko Klavdija pajatab «Kaks' sol'did»-pajod (mayak.rfn.ru)
Homaičendad
vajehta- ↑ «Heitämine»-TV-serial Venäman ruskino.ru-kinosaital. (ven.)
- ↑ Андрей Краско умер на съёмках (Andrei Krasko koli fil'mdandan aigan). — Gazeta.ru. (ven.)
- ↑ «Ликвидация»: самая успешная премьера. — Vesti.ru. (ven.)
- ↑ Kapituläcii. — YouTube.com.
- ↑ Ehtal'ne 39-fartal — Koalicii (Likvidacii). — Youtube.com.
Irdkosketused
vajehtaArvostelendkirjutused
vajehta- Prohanov Aleksandr. Voikuva imperijan ramas (zavtra.ru) veb-arhivas (web.archive.org). (ven.)
- Kahtenpagin fil'man tegijoidenke Izvestija-lehteses: «Gocman koli südäimen kibukuron tagut, a Nora Miškanke ajoiba Moskvaha» (izvestia.ru) veb-arhivas (web.archive.org). (ven.)
- Al'perina Susanna. «Vastuzsija...»:n voib vajehtada. Sidä ozuti «Heitämine»-serial (rg.ru) (ven.)
- Sokolov Boris. Istorijan heitämine (grani.ru) (ven.)
- Bogomolov Jurii. Voikuva (rg.ru) (ven.)
- Kaikile ištta, olen Gocman! Jurjevan Olegan, Galinan Marijan i Kuznecovan Sergejan kirjutused «Heitämine»-serialan polhe (evrejižen kul'turan booknik.ru-sait). (ven.)