Gagarin Jurii
Jurii Gagarin (Jurii Aleksejevič Gagarin) (ven.: Юрий Алексеевич Гагарин; sünd. 9. keväz'ku 1934, Klušino-külä, Gžatskan rajon Smolenskan agjas, Venäman NFST, NSTÜ — kol. 27. keväz'ku 1968, läz Kiržač-lidnad Vladimiran agjas, Venäman NFST, NSTÜ) — nevondkundaline kosmonavt-lendai, NSTÜ:n vägimez', polknik, ezmäine ristit, kudamb oli tehnu lendusen kosmosha i pördui sišpäi.
Gagarin Jurii | |
Jurii Gagarin Ročinmas vn 1964 vizitan aigan | |
nimi sündundan jäl'ghe: |
ven.: Юрий Алексеевич Гагарин |
---|---|
radmižen toižend: | |
sündundan dat: | |
sündundan sijaduz: |
Klushino[d], Gagarini rajoon[d], Western Oblast[d], Vene NFSV[d], Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz[11] |
valdkund: |
Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz |
kolendan dat: | |
kolendan sijaduz: |
Novosyolovo[d], Q4221066?, Kiržatši rajoon[d], Vladimiran agj, Vene NFSV[d], Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz |
tat: | |
mam: | |
avtograf: | |
Gagarin Jurii VikiAitas |
- Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Biografii
vajehtaGagarin oli sündnu radnikoiden kanzha, hänen ded oli Piterišpäi. Školopenduz mäni läz Suren sodan vozid, lopi seičement klassad ehtškolas vl 1951.
Vll 1949−1951 Jurii openui Lübercin käzitöiden školas i oli pästnus sišpäi parahimidenke arvznamoidenke i «jäloihe valai»-professijanke. Vll 1951−1955 mez' openui Saratovan industrialižes tehnikumas, sen valamižpalakundas. Opendusen aigan tuli DOSAAF:an Saratovan aeroklubha vn 1954 redukus. Služi armijas vn 1955 redukuspäi, ezmäi openui Čkalov-lidnan lendajiden sodaškolas vn 1957 redukuhusai. Oigetihe händast Pohjoižlaivišton aviapolkha (Luostari, Murmanskan agj), služi siš kaks' vot vn 1959 redukuhusai.
Gagarin oli valitud kosmonavtoiden ezmäižhe joukhu kuden kesken vl 1960 i mäni läbi vaumičendas. Sen joukun viž ühtnijad kändihe kosmonavtoikš. Jurii Gagarin tegi kosmoslendust 108 minutad hätkte vn 1961 12. päiväl[12] sulakud i sai mail'man tetabut. Matkazi mail'madme, tuli ajaden läz 30 valdkundha. Radoi NSTÜ:n Ülembaižen Nevondkundan deputatan vspäi 1962 (valitud tošti vl 1966). Vll 1961−1968 openui Il'mvägiden inženerižes akademijas Žukovskijan nimed, vahvišti diplomtöd ühtes kus edel surmad.
Mez' pölištui aviakatastrofas harjoituzlendusen aigan. Hänen hibj om kremiruidud i mahapandud Moskvan Kremlin seinhä.
Počtmarkoil i rahuzil
vajehta-
Vn 1964 nevondkundaline mark
-
Vn 1976 nevondkundaližel markal
-
Vn 2011 Vaugedvenäman markal
-
Vn 2001 Azerbaidžanan počtmarkal
-
Venäman Keskuzbankan rahuz 10 rubläd nominalanke, 2011
-
Venäman Keskuzbankan kuldaižel rahudel 1000 rubläd nominalanke, 2011
Homaičendad
vajehta- ↑ 1,0 1,1 Гагарин Юрий Алексеевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохорова — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1971. — Т. 5 : Вешин — Газли. — С. 623.
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ 4,0 4,1 filmportal.de — 2005.
- ↑ 5,0 5,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 6,0 6,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 7,0 7,1 GeneaStar
- ↑ 8,0 8,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ 9,0 9,1 The Fine Art Archive — 2003.
- ↑ 10,0 10,1 Munzinger Personen
- ↑ Большая российская энциклопедия — М.: Большая российская энциклопедия, 2004.
- ↑ Yuri Gagarin: First Man in Space (Jurii Gagarin. Ezmäine ristit kosmosas) nasa.gov-saital. (angl.)
Edesine lugemine
vajehta- Гагарин Ю. А. Дорога в космос (Jurii Gagarin. Te kosmosannoks). — М.: «Воениздат», 1978. — 370 lpp. — 100 000 egz. (ven.)
Gagarin Jurii Vikiaitas |
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |