Guptan imperii
Guptan imperii (sanskr.: गुप्त gupta, hindi: गुप्त राजवंश gupt raadžavanš «Guptan dinastii») oli valdkund Indijan pohjoižpalas Gupta-dinastijan ohjandusen al. Oli olmas 4.-6. voz'sadoil, korged aig oli vll 319−467, čihozi äjihe valdkundoihe 6. voz'sadan lopus.
| Tehtud | 320-nded voded |
| Hajenu | 600-nded voded |
| |
| Pälidn | Pataliputr |
| Pind | 3 500 000 km² |
| Kel' | sanskrit (kirjankel' i tedon kel') prakrit (paginkel') |
| Ohjanduzform | monarhii |
| Pämehen titul | maharadž |
| Jäl'gmäine pämez' | Višnugupta |
| Dinastii | Gupta |
| Religii | induizm buddizm džainizm |
Guptoiden aig oli gollemb mi edeline Kušanan imperii, induizm änikoiči todesižikš möhemba. Valdkundaline ohjanduzkund ei ole mugoi ijerarhine, kut amuižes Maurjiden imperijas (5 mln km²). No kul'turan kanonad jäiba Guptan imperijan aigaspäi indijalaižiden rahvahaližes literaturas, kuvadamižčomamahtos, arhitekturas, filosofijas.
Valdkundan kaiken olendan aigan kulutihe znamasižid varoid alištamha separatizman vezoid. Čandragupta II-maharadžan jäl'gnikad vediba sodoid pohjoižes uzid kalaidajid vaste — eftalitoid (vauktad hunnad). Tegend oli jüged Gupta-dinastijan ezitajiden ičekeskeižiden ridoiden tagut. Guptoiden territorii poleni severzihe-se kerdoihe 6. voz'sadan keskele, nügüdläižen Indijan kaik pohjoine oli okkupiruidud eftalitoil.
Gupta-dinastijan carid
vajehta- Šri-Gupta (240−280)
- Ghatotkačagupta (300−320, Šri-Guptan poig, ezmäine maharadž-arvonke)
- Čandragupta I (320−350)
- Samudragupta (350−376)
- Čandragupta II (376−415)
- Kumaragupta I (415−455)
- Skandagupta (455−470)
- Kumaragupta II (470−475)
- Budhagupta (475−500)
- Vainjagupta (500−515)
- Narasimhagupta (515−530)
- Kumaragupta III (530−540)
- Višnugupta (540−550)
Homaičendad
vajehta
| Guptan imperii Vikiaitas |
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |