Čukačun kel'

Čukačun kel' (ičeze nimituz: ԓыгъоравэтԓьэн йиԓыйиԓ) om čukčulaižiden kel', üks' paleoazijalaižiš kelišpäi. Mülüb Čukotkan da Kamčatkan kel'kundha.

Pagižijoiden lugu — 5 095 ristitud (vn 2010 Venäman rahvahanlugemine), rahvahan koumandez. Kirjkel' om sätud kirilližen kirjamišton pohjal (vll 1931−1937 oli latinan kirjamišton pohjal). Normativine kirjankel' om sauvomižes.

Leviganduz

Pagištas čukačun kelel neniš Venäman regioniš: Čukotkan avtonomine ümbrik, Kamčatkan randan Koräkan ümbrikon pohjoižpäivnouzm, Saha Tazovaldkundan Alakoliman ulus. Se om čukačuiden besedoičendan kel' monoetnižiš perehiš i veroližen ižanduzradmižen processas (pedranvodind). Rahvahan toine kel' om venän kel', läz kaik čukčulaižed tetas sidä erazvuiččes märas, pagištas sil rahvahidenkeskeižiden kosketusiden aigan koräkoidenke i jakutalaižidenke. Administrativižen radmižen kel' om venäkel' vaiše.

Čukačun kel' om openduzdisciplinaks Čukotkan avtonomižen ümbrikon 28 školas (2015−2016. openduzvoden andmused), kaik 1616 last openuihe kel't sil aigal. Om radio- i TV-oigendusid čukačun kelel, kundaline besedoičend vedase sil.

Harakteristik

Kel' om agglütinativine. Diftongid ei ole. Vokaliden garmonii om olmas. Kaks' konsonantad voidas olda rindati sanan keskes vaiše, no vokaliden redukcii om šingotadud. Sanoiš om äi suffiksoid, om prefiksoid-ki.

Üks'lugu i äilugu. Seičeme vai ühesa kändod. Painend panese vägel, ezmäižhe, ezijäl'gmäižhe vai jäl'gmäižhe tavuhu, i prefiksad ei valatoitkoi painendan sijadushe tobjimalaz.

Adjektividen klassad ei ole. Predikatividen klass om olmas. Mehed virktas sanoid toižin naižiden rindataden: mehed «r» i «rk», naižed sen sijas «c» i «cc», oz. «morž» mehil om рыркы, naižil цыццы.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.