Čukotkan da Kamčatkan keled

Čukotkan da Kamčatkan keled oma kel'kund. Nenil kelil pagištas Venäman kahtes regionas: Čukotkan avtonomine ümbrik i Kamčatkan rand.

Keliden levigandusen kart 17. voz'sadal (pirdoitud) i 20. voz'sadan lopus (järghine)

Niiden keliden läz kaik pagižijad tetas venän kel't paremba, sišpäi kadond grazib kel'kundan kaikile kelile.

Kaik om läz 13 tuhad kelenkandajid kel'kundas (2010). Pagižijoiden kaikiš suremb lugu om čukačun kelel.

Keled

Kel'kundas om kaks' päoksad: pohjoine i suvine. Suvižel oksal üks'jaine eläb kel' om olmas tämbäi — itel'menan kel', se om kadondan röunal.

Nügüd'aigan erased tedomehed pučihe siš teorijaspäi, miše nene kaks' oksad oma heimolaižed. Itel'menan kelel om äi fonetikan da grammatikan erinendoid pohjoižen oksan kelišpäi, ka tedomehed meletadas, miše niiden oksiden ühthižed vaihed oma velgvaihed. Heiden vastustajad homaitas, miše ühthižed vaihed mülüdas päsanoiden Svodeš-nimikirjuteshe, i ühthižed oma seižujad konstrukcijad — verboiden affiksad, sen tagut ühthine Čukotkan da Kamčatkan ezikel' oli olmas ende.

Pohjoine oks:

• čukačun kel' — 5095 pagižijad;
• koräkan kel' — 1665 pagižijad;
• alütoran kel' — 25 pagižijad (kadondan röunal);
• kerekan kel' — 10 pagižijad (kadondan röunal).

Suvine oks:

• itel'menan kel' (päivlaskmaine itel'menan kel') — 80 pagižijad;
• päivnouzmpol'ne itel'menan kel' †;
• suvine itel'menan kel' †.