Trigonometrii

Trigonometrii (amuižgrek.: τρίγωνον trigonon «koumesaumnik» i amuižgrek.: μετρέω metreo «märičen» sanoišpäi, toižin sanoin «koumesaumnikoiden märičemine») om matematikan jaguz trigonometrižiden funkcijoiden da niiden kävutandan geometrijas tedoidusenke.

Märhapandud ühččen radiusan ümbrusen kal't θ-sauman trigonometrižed funkcijad

Tedon termin om mainitadud ezmäižen kerdan vl 1595 kut saksan Bartolomeus Pitiskus-matematikantedomehen kirjan nimituz. Kävutihe trigonometrijan tedoid amuižes mirus völ sädamha lugendoid astronomijas, arhitekturas i geodezijas statjoiš, konz tarbhaižuz oli löuta koumesaumnikan jättud elementoid tetabišpäi. Ezimeletaden, Gipparh (eli vll 190−120 EME) sädi ezmäižid trigonometrižid tabluzid, tetas händast nügüd' «trigonometrijan tataks»^[1]. Lähižen i Keskmäižen Päivnouzmman tedomehed ližaduiba ičeze edelkävujiden trigonometrižid tedoid 8. voz'sadaspäi. Keskuzazijan Al' Horezmi-tedomez' kirjuti «Indižes lugendas»-tedotöd 9. voz'sadan keskes. Keskaigaižes Indijas vajehtihe hordoid sinusikš, se laski toda sidodud oigedsaumaižen koumesaumnikan polihe i saumoihe erazvuiččid funkcijoid. Sidä vizid, miše Indijas panihe trigonometrijan alust openduseks trigonometrižiš suruziš. Trigonometrii oli tarbhaine sigä astronomijan lugendoiden täht, formitihe niid tabluziden nägul. Suviindižed matematikantedomehed sabustihe znamasižid satusid lopmätomiden lugurividen summiruindas 16. voz'sadas. Evropižed tedomehed saiba pojavid tedoid vaiše 17.-18. voz'sadoil.

Ottas kävutamižhe trigonometrižid lugendoid geometrijan, fizikan i inženerižen tön läz kaikiš jagusiš. Ozutesikš, trianguläcijan tehnik om znamasine, se laskeb märita keskustoid lähižidennoks tähthidennoks astronomijas, orientiroiden keskes geografijas, kontroliruida Man kaimdajiden navigaciisistemid.

Päižed trigonometrižed funkcijad

Eziauguižin trigonometrižed funkcijad oliba oigedsaumaižen koumesaumnikan polihe sidodud. Saum om niiden üks'jäižeks argumentaks (sen koumesaumikan üks' kahtes teravas saumaspäi).

Sinus — vastvenujan katetan i gipotenuzan rindatuz.
Kosinus — lähevenujan katetan i gipotenuzan rindatuz.
Tangens — vastvenujan katetan i lähevenujan katetan rindatuz.
Kotangens — lähevenujan katetan i vastvenujan katetan rindatuz.
Sekans — gipotenuzan i lähevenujan katetan rindatuz.
Kosekans — gipotenuzan i vastvenujan katetan rindatuz.

Homaičendad

↑ Boyer, Carl B. Greek Trigonometry and Mensuration (Grekan trigonometrii i märičemine) // A History of Mathematics (Matematikan istorii), kahtenz' pästand. — John Wiley & Sons, Inc., 1991. — Lp. 162. (angl.) ISBN 0-471-54397-7.

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

[1] Boyer, Carl B. Greek Trigonometry and Mensuration (Grekan trigonometrii i märičemine) // A History of Mathematics (Matematikan istorii), kahtenz' pästand. — John Wiley & Sons, Inc., 1991. — Lp. 162. (angl.) ISBN 0-471-54397-7.

[1]