Čikago: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
+ |
pEi ole vajehtusen ühthevedoid |
||
Rivi 14:
| Aigvö = tal'vel [[UTC]]-6,<br />kezal [[UTC]]-5
}}
[[Fail:
'''Čikago''' ({{lang-en|Chicago}} [ʃɪˈkɑːgoʊ] vai [ʃɪˈkɔːgoʊ]) om lidn [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oiden]] pohjoižes, [[Illinois]]-štatan pälidn. Se om koumanz' AÜV:oiden lidn ristitišton mödhe ([[Nju Jork]]an da [[Los Andželes]]an jäl'ghe), järed finansine keskuz. Sijadase [[Mičigan (järv)|Mičigan-järven]] suvipäivlaskmaižel randal.
Rivi 20:
Läz 1670 vot majami-indejalaižiden žilo oli olmas Čikagon sijal. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud 1780-nzil vozil peneks žiloks. Ezmäine tulii elämhä Žan-Batist Point du Sable oli franciženke da afrikaiženke augotižlibundanke, hän sauvoi fermad Čikago-jogensun randal. Čikago-žilo sai oficiališt lidnan statusad vozil 1833 (kuti «town») i 1837 (kuti «city»). Lidnan nimi om ottud francijalaižil sijaližiden indejalaižiden kelen ''shikaakwa''-sanaspäi «meclauk», «meckünz'lauk».
Čikago eli vn 1871 järedan lämoipalon läbi, se andoi voimust sauda uden pertišton planan mödhe
Vl 1942 südäitukuine reakcii oli sädud ezmäižen kerdan mail'mas arni neciš lidnas, Čikagon universitetas.
Rivi 28:
Klimat om kontinentaline neps. Voden keskmäine lämuz +9,9 C°, heinkun +23,3 C°, tal'vkun −4,6 C°. Paneb sadegid 937 mm vodes, penemb vilukus-uhokus (45 mm kus), enamba elokus (124 mm).
Čikago jagase 9 lidnanlaptha, ned alajagasoiš 77 lidnrajonha ({{lang-en|community area}}, 1920-nziden voziden lopuspäi), lidnrajonad — enamba mi 200 mikrorajonha ({{lang-en|neighborhood}}).
== Eläjad ==
| |||